CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026818
OZ člen 619, 633, 633/2, 642, 642/3, 649, 649/1. ZPP člen 212.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - dogovor - pravni temelj zahtevka - plačilo dela - pregled in potrditev izvršenega dela - trditveno in dokazno breme
Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo za opravljeno delo šele, ko je posel opravljen. Opravljen pa je, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali pa prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga (drugi odstavek 633. člena OZ). Za gradbeno pogodbo velja zapisano smiselno (prvi odstavek 649. člena OZ).
Tožeča stranka je nosila trditveno breme glede opravljenih del. Trditvenemu bremenu je sicer zadostila, vendar pa je tožena stranka te trditve prerekala. Tožeča stranka nato ni postavila nobenih novih trditev, predvsem pa ni predložila dokazov o opravi del. Zato ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
ZKP člen 42, 42-5, 371, 371/1, 371/1-11. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 49, 49/1.
zahteva za izločitev sodnika - napačno ugotovljeno dejansko stanje - videz nepristranskosti
Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Sodišče je ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1995 (tožena stranka jima je namreč priznala delovno dobo le od tega datuma dalje), ker sta bili tožnici takrat k družbi A. d. o. o., prevzeti na podlagi 15. člena ZTPDR in jima je zato pri odmeri pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati delovno dobo pri prejšnjemu delodajalcu, kot da nista spremenili zaposlitve.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bolniški stalež
Tožnica utemeljeno vztraja, da delavec delodajalcu ni dolžan navesti razloga za bolniško odsotnost. Sploh pa iz izpovedi tožničine osebne zdravnice izhaja, da v tožničinem primeru (glede katerega je poleg drugih težav izpostavila zlasti anksioznost) slabost ter bruhanje niti ni izključeno. To pomeni, da iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožnica toženi stranki lagala glede bolezni oziroma vzroka bolniškega staleža. Sploh pa to za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, saj delavec ni dolžan delodajalca seznaniti, katera bolezen ali poškodba je razlog bolniškega staleža. Zato očitanega niti ni možno šteti za (hujšo) kršitev delovne obveznosti, kot je to napačno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem je napačno poudarilo, da bi morala tožnica tudi detektivki, ki je po nalogu delodajalca preverjala njeno prisotnost na domu, pojasniti razlog bolniškega staleža, kar pa je za presojo utemeljenosti očitanega odpovednega razloga še manj relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00036735
ZPP člen 154/2, 339/2.. OZ člen 174/1, 179, 182, 299, 378.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
nadurno delo - stroški izobraževanja - policist - službena pot
Povsem jasno je, da tožnik na dneve izobraževanja v Ljubljani ni opravljal dela iz pogodbe o zaposlitvi in dobil za to plačo, tako da tudi ne more biti upravičen do nadur, ki sicer pomenijo dodatek k plači na osnovno plačo. Skladno s pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe policist je tožnik skladno s 5. členom upravičen do bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi stroškov izobraževanja ter stroškov prevoza na izobraževanje in z izobraževanja. Prav tako 1. točka 3. člena pogodbe o izobraževanju določa, da bo javnemu uslužbencu delodajalec izplačeval nadomestilo plače za čas odobrene odsotnosti, ne pa morebiti plačo. Iz 3. točke 3. člena pogodbe o izobraževanju tudi izhaja, da bo tožena stranka izplačevala regres za prehrano za vsak dan izobraževanja po programu, kar nedvomno pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028382
OZ člen 132, 150, 179, 186.. ZDR-1 člen 177.. ZKL člen 11a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - študentsko delo - padec s konja - nevarna dejavnost - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je (ob že pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti druge toženke) v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost prve toženke na podlagi njene objektivne odškodninske odgovornosti kot obratovalke oziroma izvajalke nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ. Konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja) je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja).
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8, 154, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 54, 54/2.. ZUP člen 7, 9.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - izbris iz evidence - delo na črno - obvestilo FURS-a o domnevi izbrisnega razloga
V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Za rešitev zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov.