ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.
DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027156
ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.
Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).
Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027725
ZPP člen 8, 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - duševna motnja - prisilna hospitalizacija - izvedenec - pregled s strani sodnega izvedenca - prisilno zdravljenje - zdravstveno stanje - izboljšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja - poseg v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je razen ugotovitve, da nasprotna udeleženka ogroža svoje premoženje, ugotovilo tudi, da je s hojo po avtocesti ogrožala svoje življenje, pa tudi, da huje ogroža svoje zdravje, ker se zaradi absolutne odklonilnosti tako do možnosti obstoja bolezni kot do potrebe zdravljenja njeno bolezensko stanje le še poglablja, niti normalne komunikacije ni več sposobna, nezdravljene duševne bolezni pa privedejo do nereverzibilnega kronificiranega stanja in s tem osebnostnega propada. Ker sta podana kar dva od več alternativno naštetih pogojev, na pravilnost izpodbijane odločitve to, ali si pritožnica povzroča hudo premoženjsko škodo, ne vpliva.
Glede na mnenje izvedenca je bolj verjetno, da bo za dosego željenih učinkov pri nasprotni udeleženki, tako kot pri večini oseb, ki so v z njo primerljivem stanju, potrebno zdravljenje tri mesece. Če bo prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke prej, prisilno zdravljenje ne bo več potrebno, zato bo odpuščena iz nadzorovanega oddelka. Ker se s takim odpustom ne poseže v človekove pravice do svobodnega gibanja in zdravljenja ter v integriteto posameznika, se izvede brez sodnega postopka. Da zdravniki v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja pacienta ustrezno ukrepajo, potrjujejo pritožbene navedbe o dovoljenih prostih izhodih pritožnice.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - posojilna pogodba - pogodba v notarskem zapisu - delna ničnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - neobstoj pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sodna praksa - vsebina pogodbe - vsebina pogodbenih obveznosti - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja strank - volja in namen pogodbenih strank - izročitev denarja - vračilo prejetih zneskov - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - dokazovanje navideznosti pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki
V postopku je bilo (med drugim) sporno, ali je toženec v obeh posojilnih pogodbah navedel še več kot enkrat višji znesek, kot ga je izročil tožnicama. Tožnici sta (med drugim) opozarjali, da zapisana pogodbena volja ne odraža dejanske pogodbene volje, kar pomeni, da v delu nad izročenima zneskoma pogodbi ne obstajata.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pri tem ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje toženca na njegovo laičnost oziroma nevednost glede tega, da bi moral predlagati zaslišanje priče. Velja sicer načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa kršitev tega načela predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je treba izrecno uveljavljati in tudi pojasniti, kako je vplivala na sodbo (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa toženec v pritožbi ni navedel.
Ugotovitev, da je bil v posojilnih pogodbah napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, utemeljuje sklep o navideznem višjem posojilu, ki v skladu s prvim odstavkom 50. člena OZ nima učinka. Posojilni pogodbi sta navidezni glede glavnic, ki presegata posojena zneska (nad 50.000,00 EUR oziroma 20.000,00 EUR in kolikor višina mesečnih obrokov presega 417,00 EUR oziroma 167,00 EUR), in zato v tem delu neobstoječi.
Ugotovitvena tožbena zahtevka, ki jima je bilo delno ugodeno, se sicer glasita na ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb namesto pravilno na ugotovitev delne navideznosti in posledično delne neobstoječnosti (oziroma neučinkovitosti) pogodb, vendar pa je treba po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko presojati tudi ta napačno oblikovan zahtevek, saj je sodna praksa v času vložitve tožbe (10. 4. 2015) pa tudi kasneje dopuščala oziroma vsebinsko presojala zahtevke za ugotovitev ničnosti pogodbe tudi v primeru njene navideznosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
temelj tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - padec na javni površini - luknje na poti - stanje poti - nedopustno ravnanje - krivdno ravnanje in opustitev - soprispevek oškodovanca - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - varna uporaba ceste
Pohodna površina zaradi obsega poškodb ni več omogočala varne uporabe in ni ustrezala standardom normalne pohodne površine.
Zaradi oškodovančeve seznanjenosti s stanjem pohodne površine je sodišče ugotovilo tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
V poravnavi so uporabljene besedne zveze "omogočiti vstop v stanovanje", "omogočiti uporabo stanovanja" in "uporaba stanovanja". Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja. Vsebina obveznosti dolžnika je na tak način jasna in določno precizirana.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 318, 318/1, 318/1-2. ZGD-1 člen 515, 515/1-9.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nasprotje interesov
Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.
ZVEtL-1 člen 58. ZVEtL člen 3, 4, 9, 17. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 42.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - predmet pogodbe - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - solastnina - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu - pravni naslov - sporna dejstva - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - inšpekcijska odločba
Sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno, udeleženci pa imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi.
Odsotnost gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za stavbo ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL.
odškodninski zahtevek - AO plus zavarovanje - pravno priznana škoda - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - nepremoženjska škoda zaradi strahu - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodbe hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - odmera denarne odškodnine
Pri tožniku se je po škodnem dogodku pojavila tudi posttravmatska stresna motnja. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je stresna motnja nastala kot posledica skupka vzrokov, med katerimi je tudi udarec v glavo in posledične telesne bolečine glave, zato je tudi zanjo podano zavarovalno kritje. Vendar pa je toženki pripisalo le polovični delež, saj gre preostali del na račun neprimerne bolnišnične obravnave, poškodb mehkih obhrbteničnih tkiv, pa tudi na račun strahu ob in po nesreči, za kar ni podanega zavarovalnega kritja in ne odgovornosti toženke. Pritožbeno sodišče argumentaciji prvega sodišča v tem delu ne more v celoti slediti in pritrjuje navedbam iz toženkinega odgovora na pritožbo, da postravmatska stresna motnja sodi v okvir motenj psihičnega zdravja, ki nimajo zavarovalnega kritja v zavarovalni pogodbi. Ne akutna stresna reakcija in ne posttravmatska stresna motnja nista telesni poškodbi.
postopek za delitev stvari v solastnini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročitev vloge - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - zemljiški dolg
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so med udeleženci postopka sporna določena dejstva.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-1, 342/1-2, 342/1-3.
postopek osebnega stečaja - izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - varstvo kupca - pritožba dolžnika - neutemeljen ugovor dolžnika
Določba 342. člena ZFPPIPP se nanaša na varstvo pravic kupca. Nobeno dejstvo, ki ga je navedel dolžnik v ugovoru, ni bilo v zvezi z dejstvi, ki so relevantna za uporabo te določbe zakona, na kateri temelji sklep o izročitvi plačane nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027529
OZ člen 461, 461/1, 461/2, 480, 480/1, 660, 663, 663/3. ZIZ člen 272. ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/2, 25/3. ZVPot člen 37c. ZPP člen 313, 313/2.
začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredba
Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla.
Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.
Sodišče je toženi stranki naložilo odpraviti napake v 15 dneh. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da navedenih del ne more izvršiti v tako kratkem roku. Po drugem odstavku 313. člena ZPP lahko sodišče za izpolnitev nedenarne dajatve določi daljši rok od splošnega 15 dnevnega roka. Ne glede na dolgotrajnost postopka, v katerem sta toženi stranki nasprotovali utemeljenosti tožbe tožeče stranke, je predlog prve tožene stranke za določitev daljšega roka utemeljen. Iz ugotovitev v sodbi o tem, kakšen je obseg del, ki jih je dolžna opraviti tožena stranka, da bo izpolnila obveznosti, izhaja, da ni realno pričakovati, da bi to storila v 15 dneh. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok dveh mesecev. To je tudi rok, ki ga zakon, ki ureja jamčevanje za napake v podobnem primeru kot je obravnavani, določa kot najdaljši rok za odpravo napak (drugi odstavek 25. člena ZVKSES).