Pogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.
V poravnavi so uporabljene besedne zveze "omogočiti vstop v stanovanje", "omogočiti uporabo stanovanja" in "uporaba stanovanja". Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja. Vsebina obveznosti dolžnika je na tak način jasna in določno precizirana.
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/2, 331, 383, 383/1. ZPP člen 99, 99/2, 137, 137/1, 274, 274/1.
insolventnost - osebni stečaj dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - pooblaščenec
Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank.
Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027529
OZ člen 461, 461/1, 461/2, 480, 480/1, 660, 663, 663/3. ZIZ člen 272. ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/2, 25/3. ZVPot člen 37c. ZPP člen 313, 313/2.
začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredba
Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla.
Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.
Sodišče je toženi stranki naložilo odpraviti napake v 15 dneh. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da navedenih del ne more izvršiti v tako kratkem roku. Po drugem odstavku 313. člena ZPP lahko sodišče za izpolnitev nedenarne dajatve določi daljši rok od splošnega 15 dnevnega roka. Ne glede na dolgotrajnost postopka, v katerem sta toženi stranki nasprotovali utemeljenosti tožbe tožeče stranke, je predlog prve tožene stranke za določitev daljšega roka utemeljen. Iz ugotovitev v sodbi o tem, kakšen je obseg del, ki jih je dolžna opraviti tožena stranka, da bo izpolnila obveznosti, izhaja, da ni realno pričakovati, da bi to storila v 15 dneh. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok dveh mesecev. To je tudi rok, ki ga zakon, ki ureja jamčevanje za napake v podobnem primeru kot je obravnavani, določa kot najdaljši rok za odpravo napak (drugi odstavek 25. člena ZVKSES).
kaznivo dejanje grožnje - video posnetek kot dokaz
V razlogih sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana, pritožbeno sodišče pa se z njimi v celoti strinja in jih kot pravilne povzema.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dokazno breme - navodila osebnega zdravnika - odločba imenovanega zdravnika
ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00027154
ZPP člen 82, 143, 143/3, 143/4. SZ-1 člen 26, 26/4.
vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - nasprotni udeleženci - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - postavitev začasnega zastopnika - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - dejansko prebivališče - neznano bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - plačilo predujma
Z novelo ZPP-E spremenjeni 143. člen nalaga sodišču lastno raziskovalno aktivnost v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, na naslovu, na katerega naj bi se opravila vročitev, neznan. V skladu s prehodnimi določbami ZPP-E se spremenjena določba 143. člena uporablja tudi za postopek, začet pred začetkom uporabe tega zakona, torej v skladu s 37. členom ZNP, od dne 14. 9. 2017 tudi v obravnavanem postopku.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ustanovitev nove gospodarske družbe - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - verjeten obstoj terjatve
Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote
Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
plačilo sodne takse - uspeh pravdnih strank - načelo uspeha pravdnih strank - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
ZVEtL-1 člen 58. ZVEtL člen 3, 4, 9, 17. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 42.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - predmet pogodbe - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - solastnina - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu - pravni naslov - sporna dejstva - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - inšpekcijska odločba
Sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno, udeleženci pa imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi.
Odsotnost gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za stavbo ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL.