• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>
  • 261.
    VSK Sodba Cpg 122/2019
    12.9.2019
    KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00028260
    ZGD-1-UPB3 člen 305, 390, 395, 395/1, 395/5, 506, 506/1, 512, 512/1, 516, 516/1, 522.. ZSReg člen 41, 41/1.. OZ-UPB1 člen 82.
    ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - sprememba družbene pogodbe - glasovalna pravica v d.o.o. - družbena pogodba - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - vpis v sodni register - razlaga pogodb
    Iz notarskega zapisnika skupščine jasno izhaja, da se je tožnik (po svojem pooblaščencu) že vnaprej odločil, da predlaganega sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe ne bo podprl (ker naj bi bil nepotreben in škodljiv za interese družbe in njenih družbenikov). To pa po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da v zvezi z izpodbijanim sklepom ni podana (sicer pavšalno) zatrjevana kršitev pravice do obveščenosti tožnika iz drugega odstavka 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1.
  • 262.
    VDSS Sodba Pdp 365/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00029350
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 6, 7.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
    Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z ZDR-1 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, pri čemer je tudi jasno navedla, iz katerih razlogov odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, tako da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zgolj zato, ker komisija ni podala pisnega mnenja o tem, da tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela torej ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Bistveno je, da je iz obrazložitve predmetne odpovedi mogoče razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela.
  • 263.
    VDSS Sodba Pdp 318/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00028370
    ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/2, 135, 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina
    Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede objektivne nevarnosti dela tožnika, pri čemer je pravilno ugotovilo, da je do nezgode prišlo pri odstranjevanju lovilne kadi težke okoli 250 (200) kg, ki je bila nameščena 2 m visoko in podprta z dvema konzolama. Prišlo je do zdrsa kadi. Sodišče je tudi pravilno upoštevalo, da tožena stranka ni predložila nobenega dokaza glede svojega zatrjevanja, da bi morala vsa vprašanja v zvezi z varstvom pri delu urejati druga družba. Zakon o varstvu in zdravju pri delu določa, da mora za varnost in zdravje delavcev skrbeti delodajalec, pri čemer se v primeru, ko delo opravlja na delovišču dvoje ali več delodajalcev, se morajo ti pisno sporazumeti glede ukrepov za zavarovanje varnosti in zdravja pri delu. Ob navedenem je sodišče tudi ugotovilo, da tožena stranka tudi ni tožniku zagotovila zaščitne čelade. Tako je odločitev sodišča glede obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke pravilna.
  • 264.
    VSK Sodba II Kp 29091/2018
    12.9.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00031793
    KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 383, 383/1.
    prepoznava obdolženca - nekonkretiziran pritožbeni očitek - posnetki nadzornih kamer - višina protipravne premoženjske koristi - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika
    Ocena starosti storilca, ki jo je podala oškodovanka, je brez pravega pomena za ugotavljanje njegove identitete, saj je oškodovanka povedala, da osebe ne pozna, pri čemer je sodišče prve stopnje v dokazne namene samo pogledalo posnetke, se o identiteti obdolženca prepričalo tudi z izsledki iz poročila o preiskavi in primerjavi fotografij Policijske uprave K. z dne 15. 12. 2014, obenem pa upoštevalo še pretekla kazniva dejanja, ki jih je obdolženi storil na enak način.
  • 265.
    VDSS Sodba Pdp 302/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00028666
    ZDR-1 člen 177.
    odškodninska odgovornost delavca - voznik - škoda
    Zgolj to, da naj bi v času, ko je imel toženec v upravljanju vozila, na vozilih nastalo več poškodb oziroma škoda, kljub dejstvu, da je bil toženec poklicni voznik pri tožeči stranki, ne zadostuje za sklep o njegovi odškodninski odgovornosti.
  • 266.
    VDSS Sodba Pdp 117/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00028325
    OZ člen 135.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved - nedopustno ravnanje - krivda
    Zgolj uveden postopek izredne odpovedi, ki je bil na to po zagovoru ustavljen, ne pomeni nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke.
  • 267.
    VDSS Sodba Pdp 304/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00029200
    ZDR-1 člen 7, 8.. OZ člen 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev dostojanstva - odločitev o pravdnih stroških
    Prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu iz 7. člena ZDR-1 se nanaša na čas trajanja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in tožbenih zahtevkov iz tega naslova ni mogoče utemeljevati na ravnanjih ali opustitvah pred začetkom ali po koncu trajanja delovnega razmerja.

    Iz razlogov sodbe je mogoče razbrati vse elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke: škodno ravnanje (zahteva za podpis bianco odpovedi, razpolaganje s tako podpisano bianco odpovedi ves čas trajanja delovnega razmerja), protipravnost takega ravnanja (možnost prekinitve delovnega razmerja v nasprotju z določbami zakona), nastanek škodne posledice (poseg v dostojanstvo tožnice) ter vzročna zveza med protipravnim škodnim ravnanjem toženca in kršitvijo dostojanstva tožnice. Dokazno breme, da toženec ni krivdno odgovoren za kršitev dostojanstva tožnice, je bilo na tožencu, vendar kljub zatrjevanju določenih okoliščin (npr. da je bila bianco odpoved podpisana še pred podpisom pogodbe o zaposlitvi) ni dokazal, da za kršitev tožničinega dostojanstva ni kriv.
  • 268.
    VSM Sklep I Cp 603/2019
    12.9.2019
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00028008
    OZ člen 302, 302/1, 309.. ZNP člen 168, 170, 176.
    sodni depozit - pogoji za sodni depozit
    Po določbi 168. člena ZNP sodišče sprejme v sodni depozit denar in druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom. V predlogu za sodni depozit mora predlagatelj po 170. členu ZNP navesti, v čigavo korist se polaga in razloge zaradi katerih se polaga. Ti razlogi morajo biti izkazani za verjetne.
  • 269.
    VDSS Sodba Psp 211/2019
    12.9.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00029068
    ZDSS-1 člen 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 94.
    invalidnost - III. kategorija invalidnosti
    Glede na to da je pri tožniku do dokončne odločbe podana zmanjšana delovna zmožnost in da njegovo zdravstveno stanje terja stvarne razbremenitve pri delu in da je v okviru svojega poklica zmožen opravljati delo višjega sodelavca I z omejitvami v polnem delovnem času, je pri tožniku do dokončne odločbe toženca podan dejanski stan iz 3. alineje drugega odstavka 63. člena v zvezi s 94. členom ZPIZ-2, izpolnjeni pa so tudi pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki jih je ugotovil že toženec v predsodnem postopku.
  • 270.
    VSM Sodba II Kp 40945/2018
    12.9.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00027826
    KZ-1 člen 359, 359/1, 355, 355/1.
    kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve - kaznivo dejanje oboroženega odpora - pravica do svobode izražanja - pravica do zbiranja in združevanja - direktni (obarvan) naklep
    Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v točki 1 izreka izpodbijane sodbe namreč vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve na podlagi prvega odstavka 359. člena KZ-1 v zvezi s 355. členom KZ-1. Navedeno je, da naj bi obdolženi "zato, da bi ogrozil ustavno ureditev Republike Slovenije, pozival in ščuval k spremembi ustavne ureditve Republike Slovenije in strmoglavljenju njenih najvišjih državnih organov, torej k neposredni storitvi kaznivega dejanja oboroženega upora iz prvega odstavka 355. člena KZ-1", nato pa so v nadaljevanju s povsem konkretnimi okoliščinami opisana njegova izvršitvena ravnanja, ko je prepričeval javnost o resni ogroženosti Republike Slovenije ter pozival k ustanovitvi nezakonitih oblik oboroženih sil v obliki d. v., grozil takratnemu predsedniku vlade v prosto dostopnem posnetku, objavljenem na spletu, v nasprotju s 143. členom Ustave Republike Slovenije s somišljeniki ustanovil Deželo Š. in končno organiziral dogodek s protiustavno ustanovitvijo oborožene skupine Š. v. ter dal nato javno objaviti prikaz vojaškega postroja njenih zamaskiranih pripadnikov, zatem pa še na shodu v M. javno pozival vse, da se pridružijo v., s takim ravnanjem in besedami pa prisotne na zboru, shodih in v javnosti prepričeval o potrebi ustanovitve alternative rednim oboroženim silam, to je oborožene deželne v., pri čemer je z ustanovitvijo nezakonite oborožene skupine Š. v. in z javnim prikazovanjem vojaškega postroja njenih zamaskiranih pripadnikov prikazoval uporabo sile kot edini mogoč način za realizacijo teh ciljev in idej ter tako ogrožal ustavno ureditev Republike Slovenije, saj je posegel v funkcijo zagotavljanja varnosti kot eno temeljnih funkcij države. Tak opis kaznivega dejanja vsebuje vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo, saj so povsem jasno in določno opisana obdolženčeva izvršitvena ravnanja v obliki pozivanja in ščuvanja (kot zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 359. člena KZ-1) k izvršitvi kaznivega dejanja oboroženega upora po prvem odstavku 355. člena KZ-1, nadalje pa je povsem jasno in določno opisan in konkretiziran obdolženčev namen oziroma hoteno ravnanje zato, da bi ogrozil ustavno ureditev Republike Slovenije.

    Gre za pripravljalno dejanje, kot samostojno kaznivo dejanje zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ureditev, katerega izvršitveno ravnanje je pozivanje ali ščuvanje k izvršitvi določenih kaznivih dejanj z elementi nasilja, pri čemer ni potrebno da do izvršitve tega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja oboroženega upora po 355. členu KZ-1) dejansko pride. Sodišče prve stopnje je v točkah 19 in 85 obrazložitve sodbe pravilno poudarilo, da glede na opis dejanja in bistvo očitanega kaznivega dejanja ni ključno, ali je bilo orožje, ki so ga imeli na postroju v rokah obdolženi A. Š. in ostali udeleženci, pravo orožje ali po videzu pravemu orožju povsem podobne airsoft replike, kot so izpovedovale priče. Pravilno je zaključilo, da je za očitano kaznivo dejanje bistveno, da je skupina z nazornim prikazom orožja dajala vtis oborožene skupine. Že omenjene izjave obdolženca medijem po postroju, ko je potrdil, da ima Š. v. pravo orožje, ki se nahaja na tajnih lokacijah in ki so ga pripravljeni uporabiti, ter se Slovenski vojski in policiji ne bodo pustili razorožiti, saj niso dolžni spoštovati zakonov Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno povezalo in utemeljevalo v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi ter na tej podlagi v točkah 102, 107 in 108 obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je bil namen Š. v. jasno začrtan, da je bilo s strani Š. obljubljeno vojaško urjenje kaj lahko podprto tudi z ustreznim učnim gradivom in da njegove besede o orožju niso bile zgolj sredstvo za provokacijo medijev, temveč so imele določeno dejansko podlago.
  • 271.
    VSK Sklep Cpg 126/2019
    12.9.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00028259
    ZFPPIPP-UPB8 člen 212, 212/1, 217.. OZ-UPB1 člen 147, 148, 336, 336/1, 352, 355, 357, 362, 423, 1039.
    potrjena prisilna poravnana - zastaranje terjatve - zapadlost terjatve
    Načelo je, da je za začetek zastaranja odločilna dospelost terjatve, razen če ni za posamezen primer z zakonom določeno kaj drugega. Tako so npr. predpisana posebna pravila glede začetka teka zastaranja v 352., 355., 357. in 362. členu OZ, pa tudi v 147., 148., 423. in 1039. členu OZ.
  • 272.
    VSM Sodba IV Kp 12536/2016
    12.9.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00027270
    KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 358, 358-4.
    kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - resna grožnja - opis kaznivega dejanja - namen - vzgojiteljica v vrtcu - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba
    Glede na jezikovno razlago določbe prvega odstavka 135. člena KZ-1 gre pri temeljni obliki kaznivega dejanja grožnje zgolj za verbalni delikt oziroma poseg v oškodovančevo življenjsko, telesno in duševno integriteto, medtem ko grdo ravnanje že pomeni neposredno uresničitev grožnje, ker se s takim ravnanjem že realno poseže v oškodovančevo telesno in duševno celovitost. Ker se v obravnavanem primeru obdolženki očita, da je z mld. oškodovancem grdo ravnala s tem, ko ga je vlekla za uho in ga je večkrat udarila po zadnjici, pa je obdolženka presegla verbalni nivo grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Z fizičnim kaznovanjem mld. oškodovanca je posegla v njegovo telesno in duševno integriteto. Grožnjo je udejanila. Resna grožnja je bila torej vsebovana že v samem grdem ravnanju, zato ni nobene potrebe, da bi abstraktni del opisa kaznivega dejanja vseboval še očitek o resni grožnji.

    Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da v opisu očitanega kaznivega dejanja ni konkretiziran namen ustrahovanja.

    Opisana dejanja obdolženke (vlačenje za uho in večkratni udarci po zadnjici) pa so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so pri vsakemu otroku, staremu od 3 do 4 leta, objektivno zmožna povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
  • 273.
    VDSS Sodba Pdp 332/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00028859
    ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 171, 171/1, 179.
    odškodninska odgovornost - viličar - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - odgovornost delodajalca za delavca
    Tožnika je spornega dne zbil njegov sodelavec z viličarjem. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka kot imetnica viličarja, ki je nevarna stvar, objektivno odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo škodo. Prav tako je tudi pravilno upoštevalo določbo 147. člena OZ, ki vzpostavlja odgovornost delodajalca za delavce. Upravljalec viličarja je bil delavec tožene stranke. Ravnal je protipravno, saj je z viličarjem zapeljal vzvratno, pri tem pa ni gledal v smeri vožnje.
  • 274.
    VSK Sodba Cpg 133/2019
    12.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00027006
    ZPP-UPB3 člen 8. OZ-UPB1 člen 108, 603.
    pravilo o dokaznem bremenu - prepozen dokazni predlog - dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - izgubljeni dobiček - zakupna pogodba - odpoved zakupne pogodbe
    Kljub temu, da jo je na njeno dokazno breme opozorilo tudi sodišče prve stopnje, tožeča stranka pred zaključkom prvega naroka ni predlagala najbolj očitnega dokaza, to je zaslišanja osebe, s katero naj bi se dogovarjala. Res je ta dokazni predlog pravočasno postavila nasprotna stranka (ki pa ga je nato umaknila), vendar to ne pomeni, da tožeči stranki predloga, s katerim izpolnjuje svoje dokazno breme, ni treba podati. Vsaka stranka mora namreč predlagati dokaze za dokazovanje svojih trditev. Dokazni predlog za zaslišanje priče, postavljen šele na zadnjem naroku, je zato prepozen. Nobenega dvoma pa ni, da predlog za zaslišanje priče, za katero je šele treba pridobiti osebne podatke iz tujine, in ki je podan na zadnjem naroku, pomeni, da bi izvedba tega dokaza zavlekla reševanje spora (tožba je bila vložena 2015, dejstvo, ali je tožeča stranka z mobilnimi hišicami sploh razpolagala, pa je sporno vse od odgovora na tožbo).
  • 275.
    VSL Sodba I Cpg 110/2019
    12.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00028096
    ZPSPP člen 2, 2/2, 29, 29/3. ZPP člen 212, 436, 436/3. ZPP-E člen 125. OZ člen 15.
    poslovni prostor - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - določljivost zahtevka - dokazi in izvajanje dokazov - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj za sklenitev pogodbe - obrazloženost odločitve o stroških postopka
    Kaj se za potrebe urejanja obligacijskih razmerjih šteje za poslovni prostor določa drugi odstavek 2. člena ZPSPP. Iz njega izhaja, da se kot poslovni prostor šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Za odločitev, ali je prostor, ki je bil oddan v najem, poslovni prostor ali stanovanje je torej bistveno, ali je bil prostor oddan v najem z namenom, da bi se v njem izvajala poslovna dejavnost. Zato za odločitev, ali gre za najem poslovnega ali stanovanjskega prostora, ni pravno odločilno, kako je dotični prostor opredeljen v katastru stavb.

    Ali je bilo najemno razmerje sklenjeno in kakšna je njegova vsebina je predmet dogovora strank. Dogovor je sklenjen, ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah razmerja. Iz navedenega izhaja, da obstoj najemnega razmerja ni odvisen od obstoja in vsebine računov, temveč od dogovora strank.
  • 276.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 137/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00028272
    OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - denarna renta - regres za letni dopust - izgubljeni zaslužek
    Tožnik utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da se pri izračunu višine izgubljenega zaslužka in rente ne upošteva regres za letni dopust.
  • 277.
    VSL Sodba II Kp 12489/2015
    12.9.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00027214
    KZ-1 člen 56, 324, 324/1-2, 324/4. ZKP člen 39, 41, 249, 249/2, 249/4, 255, 333.
    sodni izvedenec - strokovni zavod - zahteva za izločitev predsednika senata - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine - zagovor - vštevanje v izrečeno kazen - vštevanje globe za prekršek - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu
    ZKP loči situacijo, ko je izvedensko delo zaupano sodnemu izvedencu, ki je lahko le posameznik kot fizična oseba in situacijo, ko je tovrstna naloga zaupana strokovnemu zavodu.

    Vožnja (voznika začetnika) pod vplivom alkohola in vožnja brez pripetega varnostnega pasu, sicer nista zakonska znaka očitanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, a vendar, v kolikor sodišče prekršek (vsebnost alkohola pri obtožencu) upošteva pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je treba celotno plačano globo obtožencu všteti v izrečeno zaporno kazen. Namen določbe tretjega odstavka 56. člena KZ-1 je namreč v tem, da obtoženec ne sme biti dvakrat kaznovan zaradi istega dejanja.
  • 278.
    VSL Sklep IV Cp 1579/2019
    12.9.2019
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00029205
    DZ člen 160, 291, 291/1, 291/3, 294, 305. ZZZDR člen 121.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - sodna pristojnost - pristojnost csd - zavrženje predloga - prenehanje ukrepa - namestitev otroka v zavod - pravnomočna odločba - sprememba stvarne pristojnosti - prehodne določbe DZ
    Po uveljavitvi DZ je odločanje o prenehanju in spremembi ukrepa iz 160. člena DZ, ki je bil izrečen na podlagi pravnomočne odločbe CSD, v pristojnosti sodišč.
  • 279.
    VSM Sklep II Kp 36274/2017-64
    12.9.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00029270
    ZKP člen 506, 506/4.
    postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
    Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo.
  • 280.
    VDSS Sodba Pdp 159/2019
    12.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00028330
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-2 člen 81, 81/1, 81/1-3, 101, 102, 116.. ZZRZI člen 40.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dejansko stanje v zvezi s tem, ali tožena stranka tožnici res ne more zagotoviti pravice do premestitve, kar je privedlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s pravico do premestitve ni relevantno, ali je možno spremeniti pogoje na istem delovnem mestu.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>