izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - neposredna škoda - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca - izguba pravic - enoletni prekluzivni rok
Bistveni kriterij za razlikovanje škode po drugem in tretjem odstavku 468. člena OZ je povezanost škode oziroma kupčeve dobrine, na kateri je nastala škoda, s kupljeno stvarjo oziroma napako, ki jo bremeni. Škoda zaradi zaupanja predstavlja posredno škodo, ki presega kupljeno stvar, nastane pa v povezavi s samim predmetom pogodbe. Refleksna škoda nasprotno predstavlja škodo, ki se pokaže na dobrinah, ki s predmetom pogodbenega razmerja niso v povezavi oziroma ki nastane izven sfere delovanja oškodovane stranke, vezanega na predmet pogodbe.
obnova postopka - pooblaščenec v pravdnem postopku - izredno pravno sredstvo
Ne glede na to, da je obnovo postopka mogoče predlagati le iz razlogov naštetih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v roku 30 dni od dneva glede na okoliščine v posameznih primerih konkretiziranih v 1. do 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP, ter da tem kriterijem za vložitev predloga za obnovo postopka toženec z vlogo, z dne 13. 12. 2018, ni zadostil, pa je bilo njegov predlog potrebno zavreči že zaradi določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma navedena določba ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 155/2. ZOdv člen 1, 17/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 19.
povrnitev pravdnih stroškov - laična stranka - upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška tarifa
Pravilno je pritožniku že sodišče prve stopnje pojasnilo, da stroškov ugovora, ki ga je laično sestavil in vložil sam kot stranka (izvršilnega) postopka, ne more uveljavljati skladno z veljavno OT.
ZIZ-UPB4 člen 191, 191/2, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 94, 94/1, 94/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 130, 130/2.
oprostitev položitve kupnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupec, edini upnik - vrsta davka - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na promet nepremičnin - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - poplačilo terjatev upnikom
Izvršilno sodišče je pri prodaji nepremičnine v izvršbi dolžno poskrbeti, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, poplača tudi davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepremičnin, in sicer ne glede na to, ali je terjatev iz tega naslova do razdelitvenega naroka priglašena ali ne (drugi odstavek 197. člena ZIZ). Smiselno enako velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o upnikovem predlogu za oprostitev plačila kupnine. Upnik, ki je edini kupec, je namreč lahko oproščen plačila kupnine le do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu (drugi odstavek 191. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora zato že v tej fazi postopka, zaradi pravilnega upoštevanja vrste in višine davka pri prodaji nepremičnine, ugotoviti vsa dejstva o vrsti prodane nepremičnine, davčnemu statusu udeležencev pri prodaji ter vrsti obdavčljive transakcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027413
OZ člen 435. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495. ZDDV-1 člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - nastanek obveznosti - temelj terjatve - odgovor na tožbo - domneva o priznanju dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Sodišče mora ob presoji glede oprostitve sodne takse upoštevati načelo sorazmernosti in sicer na eni strani zmožnosti stranke, da plača sodno takso in ji je zagotovljeno sodno varstvo ter na drugi strani potrebe države, torej obveznost plačila javnih dajatev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev nepopolne vloge
Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.
upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba
Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje lastnega zdravja - blodnjavost - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker zadržana oseba zaradi duševne bolezni ne more izraziti prave volje glede (zavrnitve) zdravljenja, je v teh izjemnih primerih dano sodišču pooblastilo, da zavaruje te njene ustavne in zakonske pravice, s tem, da presodi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, zaradi katerih je poseg v osebnostne pravice take osebe izjemoma dopusten, ker je tak poseg v njeno korist.
podaljšanje sodnih rokov - prekluziven rok - instruktivni rok - rok za dopolnitev tožbe
Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven, potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027707
OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 95, 95/1, 104, 104/1, 111, 111/2, 111/4, 111/5, 193, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - prenehanje pogodbe - pravno razmerje - razveza pogodbe - posledice razvezane pogodbe - reparacija - razlog za prenehanje pogodbe - odpadla pravna podlaga izpolnitve - vrnitveni zahtevek - povračilni zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pošteni pridobitelj - trditveno in dokazno breme - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska obveznost - poslovna odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - prevara - zmota - običajna potrebna skrbnost kupca - namembnost nepremičnine - oglas - napake volje - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes - tipični interes - predvidljiva škoda - pobot - pobotni ugovor - zmanjšanje premoženja - izgubljena korist - provizija za nepremičninsko posredovanje
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti kot civilne kazni za zamudo z izpolnitvijo, ne pa kot odmene za uporabo tujega denarja, se veže na trenutek, ko je prejemnik denarnega zneska postal nepošten (193. člen OZ). Pošteni pridobitelj pa dolguje zamudne obresti šele od vložitve zahtevka za vračilo.
Tožnikoma je mogoče očitati najmanj to, da pri sklepanju pogodbe nista ravnala s skrbnostjo povprečnega človeka. Njunega zatrjevanega pričakovanja, vezanega na nakup treh stanovanjskih objektov namreč nista nikomur izrecno izrazila, ne toženki niti njeni nepremičninski posrednici, pa tudi ne svojemu nepremičninskemu posredniku, več mesecev pred sklenitvijo pogodbe pa sta, oziroma njun nepremičninski posrednik, razpolagala z dokumentacijo (gradbenim dovoljenjem in cenitvenim poročilom), iz katere je namembnost nepremičnin jasno razvidna.
Povprečno oziroma običajno skrben človek, ki mu je posredovana vsa potrebna dokumentacija o nepremičnini, iz katere jasno izhaja njena namembnost, se ne more zanašati na navedbe oglasa, katerega namen je zbuditi pozornost potencialnih kupcev. Enako velja tudi za idejni predlog opreme objektov.
Uveljavljani znesek odškodnine v višini 40.000 EUR predstavlja zmanjšanje premoženja oziroma izgubljeno korist, ki je bila po trditvah toženke izgubljena zaradi kršitve pogodbe tožnikov. Izhaja iz dejanskih (atipičnih) okoliščin, ki bi morale biti tožnikoma znane, da bi lahko iz njih izhajajočo se škodo šteli za predvidljivo. Trditveno in dokazno breme za dejstvo, da za posebne okoliščine ni vedel, pa je na kršitelju pogodbe. Tožnika kot kršitelja pogodbe tega trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila, saj v prvostopenjskem postopku nepredvidljivosti te škode nista niti zatrjevala, zato sta odgovorna tudi za to škodo.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - stopnja verjetnosti
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.
Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati. Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029055
OZ člen 270. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - izguba koristi - prenehanje obveznosti z izpolnitvijo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastaranje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - posekan les - posek gozda - nečista denarna terjatev
Ker se sodišče prve stopnje o vseh pripombah, ki jih je podal toženec, ni izjasnilo, v pritožbi zatrjevane kršitve določb postopka pa lahko odpravi sodišče druge stopnje in je bilo po oceni sodišča druge stopnje pomanjkljivosti mogoče odpraviti z novim zaslišanjem že postavljenega izvedenca, je sodišče druge stopnje zaradi odprave zatrjevanih kršitev določb postopka razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedenca dr. M. Š., ki je opravil pretežni del dela, ponovno zaslišalo.
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je pomembno, kakšne donose ( prihodke in s tem povezane stroške) za vrnjeno premoženje bi imel upravičenec denacionalizacijskega postopka (tožnica), ne pa toženec kot zavezanec oziroma kdorkoli tretji.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - navedbe v tožbi - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahteva za izvedbo naroka
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih v tožbi navede tožeča stranka.