KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranost sojenja
Sodišče mora tako poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča in presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pravice obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo
Privilegij zoper samoobtožbo se razteza na vse postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Za slovensko ustavno presojo (npr. odločba Ustavnega sodišča z dne 6. 7. 2011, opr. št. Up 1293/08) je tako odločilna točka, ko nastopi osredotočenost suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Za DNK analizo, kot je splošno znano, policija ni pristojna, zato domneva o resničnosti, da je bila na kraju vloma najdena toženčeva DNK, iz kazenske ovadbe ne more izhajati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00024112
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/2
uporaba sile - spolno nasilje - prisiljenje k spolnemu občevanju - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - izrek pogojne obsodbe
Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni, kot to napačno razloguje pritožba, upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da ta nekaj stori ali trpi, zato ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri oškodovancu oziroma oškodovanki stre upor, tako, da lahko storilec doseže ali pa da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, kar je opisano v obtožbi ali pa, kar tudi izhaja iz obtožbe, da stori kakšno spolno dejanje, kajti zakonski znak obtožencem očitanega kaznivega dejanja je prisila, ki pa je lahko bolj ali manj intenzivna. Predočitev uradnega zaznamka priči ni nezakonito poslovanje sodišča, saj so uradni zaznamki dopusten spoznavi vir in predočitev le-tega lahko sledi po podani prosti izpovedbi zaslišanega, kot je bilo tudi v obravnavanem postopku, ko je bila oškodovanka kar nekajkrat zaslišana pred različnimi organi in so ji nato na sodišču bile predočene vse predhodne izjave, tako v fazi odkrivanja kaznivega dejanja, kot tudi v fazi preiskave in nato tudi v fazi sojenja. Za storitev obtožencem očitanega kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 171 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od treh do petnajst let, zato se v takih primerih ne sme izreči opozorilne kazenske sankcije, torej pogojne obsodbe, temveč le kazen zapora.
odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - materialno pravni ugovor - predobravnalni narok
Ugovor pravne narave je lahko sestavni del ugovora zoper obtožnico, ki ga je obdolženi B.V. vložil 27. 2. 2013, sodišče prve stopnje pa ga je že s sklepom I Ks 52458/2010 z dne 8. 10. 2013, kot neutemeljenega zavrnilo. Lahko pa je tudi sestavni del odgovora na obtožbo, vendar šele po predstavitvi obtožnice, ko se je torej glavna obravnava že začela (prvi odstavek 321. člena v zvezi z drugim odstavkom 322. člena ZKP).
Kdaj sta odredba za hišni preiskavo in odredba iz prvega odstavka 156. člena ZKP v zadostni meri obrazloženi, je dejansko vprašanje, odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pritožnikova pripomba o identičnosti vsebine in obrazložitev, bržkone odredb za hišne preiskave, je sicer točna, vendar mora biti hkrati upoštevana nespremenjenost kaznivih dejanj, njihovih osumljencev in končno, da so bile hišne preiskave odrejene na različnih naslovih. V takšnem primeru kakšna posebna ali dodatna individualizacija, kolikor je sploh mogoča, ni potrebna.
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
predlog za kazenski pregon - umik predloga - mladoletni oškodovanec
Prvostopenjska sodnica je z izpodbijanim sklepom kazenski zakon prekršila glede vprašanja, ali je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, saj je, ko je na podlagi izjave oškodovančeve zakonite zastopnice - matere R. S. z dne 6. 3. 2019 o umiku predloga za pregon zaključila, da so se stekli pogoji za ustavitev kazenskega postopka iz tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP, spregledala določbo 15.a člena KZ-1. Po tej se v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog begosumnosti - uporaba evropskega naloga za prijetje in predajo
Seveda obstaja možnost odreditve evropskega naloga za prijetje in predajo kot navaja pritožba, vendar tako procesno dejanje samo po sebi ne izključuje obstoja begosumne nevarnosti.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranosti
Predsednik sodišča je pravilno poudaril, da sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, niti njegove strokovne odločitve, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP, pri čemer se je utemeljeno skliceval na že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča v citirani odločbi. Obdolženec pa ne zatrjuje obstoja okoliščin, ki bi kazale na sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na pristranski odnos do strank postopka - konkretno obdolženca, v smislu povezave sodnika s predmetom oziroma vsebino odločanja ali strankami postopka. Zavzeto stališče v izpodbijanem sklepu je torej pravilno.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1 - 2. KZ-1 člen 174, 174/1
zahteva za izločitev predsednika senata - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepristranskost sodnika - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
V okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožba neutemeljeno trdi, da bi se moral predsednik senata v predmetni kazenski zadevi izločiti iz sojenja in da je podana kršitev iz 2. točke prvega odstavka člena 371 ZKP. Drži sicer, da je predsednik senata podpisal odločbo opr. št. Bpp 1323/2014 z dne 18. 9. 2014, s katero je bila obtoženčeva prošnja za brezplačno pravno pomoč v postopku preiskave pred Okrožnim sodiščem v Celju (opr. št. I Kpr 19176/2014) zavrnjena kot neutemeljena. Iz citirane odločbe namreč izhaja, da sicer obstaja utemeljen sum za začetek preiskave zoper obtoženca, kot prosilca za brezplačno pravno pomoč, iz nadaljnje obrazložitve te odločbe pa še, da v fazi preiskave niso podane nobene takšne okoliščine, ki bi kazale na to, da je obtoženec, kot prosilec potreboval strokovno pomoč zagovornika že v tej fazi, pri čemer je bil le-ta tudi poučen o tem, da pa v primeru, če bo zoper njega vložena obtožnica, bo prosilec lahko ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč, kar pa se sicer v nadaljevanju ni zgodilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da se je predsednik senata že kot podpisnik citirane odločbe seznanil z bistvom zadeve in sprejel že stališče glede obravnavane kazenske zadeve, saj obdolženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči sploh ni bilo ugodeno, zaradi česar organ za dodelitev Bpp tudi ni presojal okoliščin in dejstev zadeve, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ni sprejemal nobenih razlogov v skladu s členom 24 ZBPP. Po povedanem pritožbeni očitek o kršitvi 2. točke prvega odstavka člena 371 ZKP ni utemeljen.
izločitev dokazov - hišna preiskava - prostovoljna izročitev predmetov - preiskava odvetniške pisarne - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - prikriti preiskovalni ukrepi - instrukcijski ali prekluzijski rok - razveljavitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bila navedena dokumentacija izročena izključno zato, ker je bila obdolžencu izročena odredba o hišni preiskavi in je torej v primeru, če se hišna preiskava pri njem ne bi opravljala, vsekakor ne bi izročil.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - izvedba naroka - načelo kontradiktornosti - načelo proste presoje dokazov - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - pristranskost izvedenca
Narok, katerega bi po mnenju obrambe moralo opraviti sodišče prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti zahteve za izločitev dokazov, ni obvezen, pač pa ga sodišče izvede, če oceni, da je potreben.
ZKP člen 35, 35/1, 35/2, 35/3. ZS člen 104, 104/2, 116
prenos krajevne pristojnosti - drug tehten razlog - dvom v nepristransko sojenje - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča
Po presoji Višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi osumljeni A. A. okrajni sodnik ter vodja enotno organiziranega kazenskega oddelka za vsa okrajna sodišča iz območja Okrožnega sodišča v D., utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v D., ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o predlogu oškodovanca kot tožilca B. B. za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Da bi se takemu dvomu izognili, je Višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v S.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023998
ZKP člen 201 201/1, 201/1-1, 207, 207/2
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost - priporni razlog begosumnosti - ponavljanje pritožbenega očitka - obrazložitev sklepa o priporu
Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - dvom v pristranskost sodišča
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je za to očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišče mora tako poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča in presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru obdolženega A. A.) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022856
KZ-1 člen 206, 206/1
kaznivo dejanje ropa - zakonski znaki - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - sposobnost biti priča - odvzem poslovne sposobnosti - izpovedba oškodovanca
Povsem razumna in po oceni višjega sodišča tudi pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da je oškodovanec kot priča vsekakor bil sposoben podati izjavo o pravno relevantnih dejstvih obravnavane zadeve in da za razumevanje in oceno njegove izpovedbe ni potrebno posebno strokovno znanje. Zato ni mogoče pritrditi stališču obrambe, da je sodišče z zavrnitvijo postavitve izvedenca psihiatra oziroma psihologa, ki naj bi ugotovil oškodovančevo sposobnost zaznavanja in izpovedovanja, kršilo pravico obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist po 3. alineji 29. člena Ustave in drugem odstavku 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023020
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne). Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.