• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 20
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sodba in sklep I Cp 4880/2008
    25.3.2009
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL0053880
    ZZZDR člen 86 - 95, 131, 133, 86 - 95, 131, 133. ZOR člen 70, 73, 371, 381, 70, 73, 371, 381. ZPP člen 2, 186, 2, 186.
    ugotavljanje očetovstva - ugotovitev s sodno odločbo - predhodno vprašanje - verzijski zahtevek - zastaranje - zadržanje zastaranja - umik tožbe - nasprotovanje umiku tožbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - ustni dogovor kot veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe
    Za zastaranje verzijske terjatve iz 133. člena ZZZDR velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.

    S tem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdi ugotavljalo, kdo je otrokov naravni oče, je kršilo 2. člen ZPP in določbe ZZZDR o ugotavljanju očetovstva (86. do 95. člen ZZZDR). Sodišče o tem vprašanju tudi ne bi smelo odločati kot o predhodnem vprašanju, saj je to v nasprotju z načelom, da o statusnih zadevah ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, razen če zakon določa drugače. Status osebe se mora ugotoviti s konstitutivno sodbo, ki mora imeti učinke zoper vse (erga omnes).

    Ustni dogovor, kakršnega sta sklenila tožnik in drugotožena stranka bi, ob izpolnjevanju drugih pogojev, lahko zadostoval za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini. Pogodba je lahko kljub pomanjkanju obličnostnih zahtev veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.

     
  • 142.
    VSL sodba IV Cp 682/2009
    18.3.2009
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL0052263
    ZPP člen 82, 82/1, 408, 82, 82/1, 408.
    ugotavljanje očetovstva - začasni zastopnik
    Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.

     
  • 143.
    VSL sklep I Ip 2025/2008
    4.3.2009
    IZVRŠILNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL0058504
    ZIZ člen 17, 19, 20, 20/3, 20/4, 20.a, 21, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 3. Notarski red Republike Avstrije paragraf 89a. ZPO paragraf 292, 292/1. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo člen 41.
    prehod terjatve na novega upnika – pravno nasledstvo gospodarskih družb – notarsko potrdilo - javna listina – notarski zapis - sporazum o zavarovanju terjatve – zapadlost terjatve
    Potrdilo, sestavljeno v predpisani obliki, ki ga izda notar v mejah svoje pristojnosti, je tudi po avstrijskem pravu javna listina (v skladu s 1. odstavkom 292. paragrafa avstrijskega ZPO), enako kot to ureja slovenski ZN v 3. členu.

    Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja neposredno iz notarskega zapisa, temveč je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (npr. neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih anuitet), zato sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti terjatve, temveč je iz njega razvidna le neposredna izvršljivost.
  • 144.
    VSL sodba in sklep I Cpg 922/08
    21.1.2009
    STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0055564
    OZ člen 90, 90/1, 90, 90/1. ZGD-1 člen 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2.
    pravica do sklica skupščine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - diskrecijska pravica uprave - preklic skupščine - preklic skupščine, sklicane na zahtevo manjšinskih delničarjev
    Sklic skupščine je pravica manjšinskih delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo (vsaj) 20-ino osnovnega kapitala, če navedejo namen in razloge zanj ter upravi posredujejo pisno zahtevo. V taki situaciji uprava mora sklicati skupščino (1. odstavek 296. člena ZGD-1) in ne gre za diskrecijsko pravico uprave, ali bo skupščino sklicala ali ne. Če namreč zahtevi manjšinskih delničarjev ne sledi, imajo slednji sodno varstvo za uveljavitev pravice do sklica skupščine (3. odstavek 296. člena ZGD-1). Čim pa uprava mora sklicati skupščino na zahtevo manjšinskih delničarjev, je logično, da je preklicati po svoji presoji ne more.

     
  • 145.
    VSL sklep I Cpg 1010/2008
    15.12.2008
    STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0055597
    ZGD-1 člen 295, 295/1, 296, 296/3, 295, 295/1, 296, 296/3.
    sklic skupščine na zahtevo manjšine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine
    Sklic skupščine je mogoče zahtevati samo glede vprašanj, ki so v pristojnosti odločanja skupščine, pri čemer mora biti izkazana korist družbe od sprejetja predlaganih sklepov. Ker predlagatelja v svoji zahtevi nista z ničemer utemeljila koristi družbe od ponovnega potrjevanja že sprejetih sklepov na predhodni skupščini, katerih nista v predlogu niti konkretizirala, to pomeni, da nista ponudila ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje moralo postopati skladno s 3. odstavkom 296. člena ZGD-1. Predlog predlagateljev je zato vsebinsko nesklepčen.

     
  • 146.
    VSL sodba I Cpg 644/2008
    19.11.2008
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0007701
    ZSDU člen 3, 3. ZPP člen 236, 337, 337/1, 236, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 257/3, 276, 276/1, 391, 392, 392-1, 276/1, 391, 392, 392-1, 257, 257/3, 276.
    sklepčnost nadzornega sveta - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - dokazni predlog - pritožbene novote
    Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov.

    Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.

     
  • 147.
    VSL sklep I Cpg 835/2008
    6.11.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL0007711
    ZGD člen 359, 359. ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/1, 339/1-7, 318, 318/1, 339, 339/1, 339/1-7. ZMed člen 58, 58/1, 58, 58/1.
    ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - zamudna sodba - vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register - učinek pravnomočne sodne odločbe
    Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave.

    V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke) z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).

    Morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe.

    Materialnopravno je nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E.Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje.

    Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo.

    Nosilni razlog sodbe VS RS, opr. št. III Ips 166/2006, je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih, ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6).

     
  • 148.
    VSL sodba I Cpg 483/2008
    5.11.2008
    statusno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL0055651
    ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 26, 23, 23/1, 24, 24/2, 26. OZ člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - najem poslovnih prostorov - sodna odpoved - odpoved najema poslovnih prostorov - molk naslovnika
    Prevzem ključev je po sodni praksi res lahko tisto dejanje, ki šteje kot konkludentno dejanje za sklepanje na dogovor o sporazumnem predčasnem prenehanju najemnega razmerja, vendar ob nadaljnjem pogoju, da najemodajalec ob tem dejanju ne ukrepa tako, da se sklicuje na odpovedni rok in zahteva plačilo najemnine za obdobje do pogodbeno dogovorjenega ali zakonsko določenega roka veljavnosti najemnega razmerja.

     
  • 149.
    VSL sklep I Cpg 897/2008
    23.10.2008
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL0007710
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZGD-1 člen 394, 394.
    začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine
    Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

    Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku.

    Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

     
  • 150.
    VSL vmesna sodba in sklep I Cpg 658/2008
    22.10.2008
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL0007702
    ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    uprava - odpoklic - odpoklic uprave - član uprave - odpravnina - pravica do odpravnine - spremenjeni senat - pristranskost sodnika
    Pred novelo ZGD-F je bila v 250. členu ZGD določena pravica odpoklicanega do odpravnine, kadar je bil član oziroma predsednik uprave odpoklican s te funkcije brez utemeljenega razloga. Z novelo ZGD-F, ki je veljala v času sklenitve pogodbe o opravljanju funkcije predsednika uprave (priloga A3), pravica do odpravnine zakonsko ni več urejena, pač pa prepuščena avtonomni volji pogodbenih strank. Zato je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka pomembno, kako so pogodbene stranke uredile pravico tožeče stranke do odpravnine oziroma odškodnine v primeru predčasnega odpoklica prvotožeče stranke kot predsednika uprave oziroma predčasne prekinitve pogodbe.

     
  • 151.
    VSL sklep I Cpg 411/2008
    22.5.2008
    statusno pravo - stvarno pravo - zavarovanje terjatev
    VSL0055576
    ZN člen 47, 48, 47, 48. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 278/2, 272, 272/1, 272/2, 278/2. ZNVP člen 16, 16. OZ člen 55, 58, 90, 55, 58, 90. ZGD-1 člen 330, 330/1, 330/2, 330, 330/1, 330/2.
    prodaja delnic - prenos premoženja družbe - pogodba o prenosu premoženja družbe - sklep skupščine o prenosu premoženja družbe - trajanje začasne odredbe - kavzalnost prenosa nematerializiranega vrednostnega papirja - notarski zapis
    Pravno odločilno dejstvo je, da je na strani prvotožeče stranke šlo za prenos najmanj 25 % njenega premoženja. O slednjem skupščina ni odločala. Zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v 330. členu ZGD-1.

     
  • 152.
    VSL sodba I Cpg 408/2008
    15.5.2008
    STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0055566
    ZGD člen 416, 416/3, 416, 416/3. ZN člen 42, 42.
    odstop poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža - obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
    Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.

     
  • 153.
    VSL sklep IV Cpg 14/2008
    23.4.2008
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
    VSL0007712
    ZSReg člen 32, 32/1, 32/2, 33, 33/1, 33/2, 34, 32/1, 33/2, 34, 32/2, 32, 33, 33/1. ZGD-1 člen 173, 173/1, 250, 250/2, 250/3, 275, 275/1, 381, 381/1, 381/4, 381/5, 381/1, 275, 275/1, 381, 381/5, 381/4, 173, 173/1, 250, 250/2, 250/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 22, 22/1, 23, 22, 22/1, 23.
    zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic - umik lastnih delnic - zmanjšanje osnovnega kapitala
    Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se lahko izvede v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene (2. alineja 3. odst. 381. člena ZGD-1). V 23. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, je predpisano posebno pravilo za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic. Po slednjem pravilu je treba poleg listin iz 1. odst. 22. člena te uredbe priložiti predlogu tudi bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika.

     
  • 154.
    VSL sklep IV Cpg 18/2008
    23.4.2008
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
    VSL0007699
    ZGD člen 384, 385, 386, 387, 387/2, 387/3, 556, 556/2, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 384, 385, 386, 387, 387/2, 387/3, 556, 556/2, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5. ZSReg člen 17, 19, 31, 31/1, 31/2, 17, 19, 31, 31/1, 31/2.
    izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - manjšinski delničar - izključitev družbenika iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic - predlog za vpis pripojitve - posledice vključitve z večinskim sklepom - primerna odpravnina - pravni interes manjšinskih delničarjev - registrska zapora - predrtje registrske zapore - iztisnitev manjšinskih delničarjev
    V 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku.

    Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo že omenjenih določb ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa.

     
  • 155.
    VSL sklep I Cpg 145/2008
    4.3.2008
    statusno pravo - civilno procesno pravo - zavarovanje terjatev
    VSL0055559
    ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 270, 270. ZGD-1 člen 590, 590.
    začasna odredba v registrskih postopkih - registrska zapora - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - preimenovanje vloge
    Upnik nima pravnega interesa za vložitev regulacijske začasne odredbe v registrskem postopku na podlagi 590. člena ZGD-1.

    Tudi v postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (15. čl ZIZ v zvezi s 319. čl. ZPP), če se okoliščine, na katere je predlagatelj oprl ponovni predlog, niso v ničemer spremenile.

    Načeloma ni nedopustno, da sodišče s procesnim sklepom prekvalificira vlogo stranke, saj naziv, s katerim je stranka vlogo poimenovala, ni ključnega pomena pri opredelitvi pravnega sredstva, ki ga vloga dejansko vsebuje, pač pa je to njena vsebina.

     
  • 156.
    VSL sklep I Cpg 107/2008
    14.2.2008
    PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV - STATUSNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0055549
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 53, 53/1, 53/2, 53, 53/1, 53/2.
    dogovor o odkupni pravici - odkupna pravica za nakup delnic - rok za uveljavitev odkupne pravice - podaljšanje roka za uveljavitev odkupne pravice - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
    Dogovor o odkupni pravici omejuje lastnikovo lastninsko pravico, zato ni prepuščeno pogodbeni avtonomiji strank dogovarjanje o podaljšanju roka za uveljavitev odkupne pravice. Ker je bil celoten posel prodaje delnic tožeče stranke izpeljan izven petletnega roka skladno 2. odst. 53. člena ZNVP, ni podana verjetnost terjatve tožeče stranke na razveljavitev pravnih poslov, navedenih v tožbenem zahtevku.

     
  • 157.
    VSL sodba I Cpg 1008/2007
    6.2.2008
    statusno pravo
    VSL0007672
    ZGD člen 368, 368. ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1.
    izpodbijanje sklepov skupščine - odsvojitev delnic - aktivna legitimacija
    Lastništvo delnic daje delničarjem tako korporacijske pravice, torej pravico do upravljanja družbe, iz katere izhaja tudi pravica do uveljavljanja neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sklepov skupščine pred sodiščem, kot tudi premoženjske pravice, zlasti pravico do dividende iz dobička družbe, katere delničarji so. Z odsvojitvijo delnic sta tožnici izgubili navedene pravice, izhajajoče iz imetništva delnic.

    Po 1. odstavku 190. člena ZPP je mogoče pravdo med istimi strankami dokončati, čeprav katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. Toda navedeno določilo je razumeti zgolj kot priznanje procesne legitimacije dotedanjim strankam, kljub odtujitvi stvari ali pravice. To pa še ne pomeni, da je stranka, ki po citiranem določilu ZPP ostane pravdna stranka, tudi subjekt pravic in obveznosti, uveljavljanih v tožbi. Vprašanje pravic in obveznosti, torej aktivne in pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu, tožniku, ki je odtujil stvar ali pravico, pa je s citiranim določilom omogočeno le pravdanje v korist pridobitelja.

    Ker sta bili tožnici na dan zasedanja skupščine delničarki tožene stranke, torej uveljavljata tožbeni zahtevek v svojo korist, čeprav sta pravice iz delnic zaradi njihove odtujitve izgubili, torej nista več aktivno legitimirani za uveljavljanje z izpodbijano sodbo zavrnjenega zahtevka.

     
  • 158.
    VSL sodba I Cpg 44/2008
    31.1.2008
    statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL0055553
    ZPP člen 133, 142, 142/6, 318, 318/2, 318/2-3, 133, 142, 142/6, 318, 318/2, 318/2-3. OZ člen 7, 10, 39, 40, 86, 7, 10, 39, 40, 86.
    zamudna sodba - odsvojitev poslovnega deleža - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - sklepčnost tožbe - vročanje na sedežu družbe
    Načeloma je treba pogodbe vzdržati v veljavi. Le izjemoma, če ni mogoča nobena druga sankcija, je treba presojati, ali so izpolnjeni pogoji za ničnostno sankcijo. Pri trditvah tožeče stranke se je treba omejiti na to, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev sklenjena za ceno 20.000,00 EUR, kar je pravno pomembno za odločitev v tem sporu glede sklepčnosti tožbenih navedb, na podlagi katerih bi lahko bilo mogoče materialno sklepanje o ničnosti omenjene pogodbe. Le zaradi morda (prenizke) vrednosti prodanega poslovnega deleža tožeče stranke pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev še ne more biti nična.

     
  • 159.
    VSL sodba in sklep I Cpg 617/2006
    19.12.2007
    STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0055610
    ZGD člen 228, 249, 249-3, 250, 250/2, 250/2-1, 280, 280/2, 281, 282, 282/4, 356, 356/3, 359, 359-3, 228, 249, 249-3, 250, 250/2, 250/2-1, 280, 280/2, 281, 282, 282/4, 356, 356/3, 359, 359-3.
    ničnost skupščinskih sklepov - izvedba skupščinskih sklepov - varstvo upnikov - vezani kapital - zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic
    Če skupščinski sklep navaja kategorije, ki predstavljajo vezani kapital, je ničen zato, ker vezani kapital pomeni varstvo za upnike. Sklep, ki nasprotuje tistim določilom ZGD, ki so namenjena varstvu upnikov, pa je po določilu 3. alineje 359. člena ZGD ničen.

    Navedba kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, je v skupščinskem sklepu obvezna. Ne glede na to pa skupščinski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala po določilu 3. odstavka 356. člena ZGD, ki ne vsebuje kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, zgolj zato ni ničen. Če te kategorije niso navedene, mora pač uprava tak skupščinski sklep izvršiti tako, da je določilo 3. odstavka 356. člena ZGD spoštovano.

    Oškodovanje upnikov ni predpogoj za ugotavljanje ničnosti skupščinskega sklepa. Ničnost sklepa pomeni, da že od sprejetja dalje nima nobenih pravnih učinkov (363. člen ZGD).

     
  • 160.
    VSK sklep Cpg 254/2007
    13.12.2007
    STATUSNO PRAVO
    VSK0004330
    ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 388, 606.
    prevzemi - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - sodni preizkus
    Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 20
  • >
  • >>