Presoja „krivde“ v sistemu prekluzij ne sme biti prestroga, saj institut prekluzije, ki je namenjen pospešitvi postopka, po drugi strani posega v pravico strank do izjave in je v nasprotju z načelom kontradiktornosti.
Pritožbeni očitek nedoločenosti poroštva bi bil utemeljen le, če bi v konkretni zadevi tožeča stranka uveljavljala od poroka „obveznost glavnega dolžnika iz kateregakoli naslova nasproti upniku“, kot je zapisano v drugem delu poroštvene izjave, za takšne obveznosti pa v zadevi ni šlo.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom – skrbnost in odgovornost – odločanje družbenikov – družbeniška tožba – uveljavljanje zahtevkov družbe proti poslovodjem
Zakonodajalec je določil, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in prevzame tudi odgovornost za posledice javnega razkritja teh nesoglasij v postopkih na sodišču (kar ne bo moglo biti brez posledic na odnose znotraj družbe) in sprejema odločitve o uveljavljanju tožbenih zahtevkov proti družbenikom ali poslovodji, če sporov na skupščini ne bi bilo mogoče razrešiti. Namen določbe 8. alineje 505. člena ZGD-1 je preprečiti, da bi se družba spustila v odškodninske spore s poslovodji ali posameznimi družbeniki brez volje družbenikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062661
ZOR člen 401, 1035.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – podružnica banke
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila L. B., Zagreb leta 1989 vpisana kot podružnica prve toženke v sodni register, prva toženka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL0061660
ZPP člen 274. ZFPPIPP člen 442. ZIZ člen 24.
zavrženje tožbe
V primeru, ko je ustavljen postopek izvršbe zoper izbrisano gospodarsko družbo, upnik ne more s tožbo ponovno zahtevati plačila iste terjatve zoper družbenika.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
Ob dejstvu, da so A. R., B. R. in S. Š. na isti dan z družbo I., d.o.o., sklenili vsak svojo pogodbo o prodaji in odstopu poslovnega deleža na eni strani, navedeni odsvojitelji pa tudi na isti dan z družbo P., d.o.o., sklenili tudi vsak svojo pogodbo o odplačnem odstopu terjatve na drugi strani, je tudi po presoji pritožbenega sodišča evidentno, da so navedeni akterji nastopali usklajeno in da je vse pravne posle (vključno s pogodbo o pripojitvah prevzetih družb prevzemni) treba obravnavati celovito kot enoten pravni posel. Na to kaže tudi sama časovna dinamika sklepanja posameznih poslov (dne 10. 06. 2002 sklenitev pogodb o prodaji in odstopu poslovnih deležev, dne 11. 06. 2002 sklenitev pogodb o pripojitvi in dne 19. 06. 2002 sklenitev pogodb o odplačnem prenosu terjatev). Na ta način je dejansko prišlo do situacije, ko je družba I., d.o.o., poplačevala lastni poslovni delež, pri čemer v prvostopenjskem postopku ni bila izpodbita trditev tožeče stranke, da za poplačilo lastnega poslovnega deleža ni imela oblikovanih rezerv, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 435. člena ZGD.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – uporaba pravil OZ – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.
V primeru 270. člena ZGD-1 gre za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.
sodni preizkus menjalnega razmerja – stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic
Predlagatelj postopka je lahko upravičeno verjel, da se bodo ostali manjšinski delničarji tako sproženemu postopku kasneje priključili, zato je pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo le povračilo tistih stroškov postopka, ki so nastali po poteku enomesečnega roka od objave v Uradnem listu RS.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064262
ZGD-1 člen 399, 399/1, 399/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev dobička – izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička – oblikovalni učinek zahtevka – izpodbojnost skupščinskega sklepa – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka bi morala izkazati takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička.
URS člen 33. ZGD-1 člen 501, 501/1. OZ člen 999, 999/1.
pogodbena izključitev družbenika
Dopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, je tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2, 191/1-3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – sosporništvo – samostojni podjetnik posameznik
Glede na to, da je do odstopa oziroma prevzema predmetne nepremičnine in s tem pravice do uveljavljanja stvarnih napak prišlo skoraj tri leta pred pravdo, določba 190. člena ZPP za obravnavano pravdo ni relevantna.
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. A. O. kot fizična oseba tako ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika S., A.O, s.p., ampak je to ista oseba.