CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
Dogovarjanje pravdnih strank o menjalnem razmerju in združitvi družb spada v področje statusnih sprememb družb. V sklopu ureditve postopka statusnih preoblikovanj družb je zagotovljeno tudi pravno varstvo interesa imetnikov deležev pri materialnih statusnih preoblikovanjih kapitalskih družb kot na primer pri načelu nespremenljivosti položaja imetnikov deležev družb. Vendar je takšno pravno varstvo mogoče uresničiti le v primeru, da se družbe statusno preoblikujejo skladno z zakonom.
STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074580
ZFPPod člen 1, 1/2, 15, 15/4, 15/5, 17, 17/4, 17/5, 19, 19/2, 19/3, 19/4, 20, 20/1, 20/2. ZPPSL člen 125, 126. ZFPPIPP člen 136. ZGD člen 256, 256/1, 256/2, 258, 279. ZPP člen 8, 14.
odškodninska odgovornost uprave – odškodninska odgovornost nadzornega sveta – oškodovanje upnikov v stečaju – namen prisilne poravnave – prenos dela poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo – metode finančne reorganizacije – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Odškodninska odgovornost uprave po vsebini ni odgovornost za nastop slabega finančnega stanja (kapitalske neustreznosti, plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti) družbe, temveč samo in izključno odgovornost za opustitev ustreznih ukrepov oziroma za kršitev dolžnosti enakega obravnavanja upnikov potem, ko tako finančno stanje nastopi.
Dokler dolžnik ne izpolni vseh obveznosti do upnikov in opravi vseh drugih metod, opredeljenih v načrtu finančne reorganizacije, ne sme preusmeriti poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo (obstoječo oziroma novoustanovljeno) pravno osebo, ali opravljati pravnih dejanj, ki bi bila v primeru stečaja podjetja izpodbojna. Gre za kogentno zakonsko določilo, ki dovoljuje le eno izjemo.
Prenos dela poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo je dopusten, če je bil takšen prenos opredeljen kot metoda finančne reorganizacije.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074556
ZGD-1 člen 263, 263/2, 281, 318, 330, 330/1. OZ člen 131, 132, 168, 168/2. ZPP člen 154, 161. ZOdvT člen 3, 12, 14, 14/2.
odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – skrbnost in odgovornost – delna razbremenitev odgovornosti – prenos premoženja družbe – pogodba o opravljanju storitev – soglasje skupščine – škodni dogodek – navadna škoda – stroški mnenj in varovanja – stroški revizije – solidarna odgovornost – nagrada za narok – odmera stroškov postopka
Zakon ne določa, da bi v primeru koristnosti sklepa za družbo delničar moral glasovati za določen sklep, temveč delničarjem prepušča avtonomno odločitev, za katero ni pomembno, ali je tudi racionalna.
Škodni dogodek predstavlja to, da je bila Pogodba sklenjena brez vnaprejšnje ekonomske ocene in brez soglasja skupščine delničarjev, pri čemer ni bila vezana na odložni ali razvezni pogoj, mnenji pa sta bili zahtevani šele po sklenitvi pogodbe, ko so za izdelavo mnenj in ocen že poskrbeli tudi delničarji.
Mnenja že po logiki stvari niso bila naročena zato, da bi se uprava in nadzorni svet prepričala o koristnosti posla in potrebnosti soglasja skupščine, kar bi bilo odgovorno in skrbno ravnanje tako uprave kot nadzornega sveta. V fazi po sklenitvi Pogodbe so bila ta mnenja lahko namenjena le opravičevanju že sprejete odločitve, za interese družbe so bili brez pomena, bilo pa so v prid le opravičevanju odločitve uprave in nadzornega sveta za sklenitev Pogodbe.
Četrti toženec je bil tisti, ki je najprej nasprotoval, da je nadzorni svet imenoval prvega toženca za direktorja, nasprotoval je sklenitvi Pogodbe, opozarjal je na to, da bi za sklenitev pogodbe potrebovali soglasje skupščine, opozarjal je, da bi že pred odločanjem o sklenitvi pogodbe potrebovali ekspertizo ekonomske smotrnosti sklenitve Pogodbe. S tem si je prizadeval za pravilno in zakonito odločanje in nadzor, hotel je ravnati po pravi poti, vendar pa bi moral reagirati prej in narediti več.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074550
ZIZ člen 32, 239. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482.
začasna odredba – deklaratornost vpisa novega družbenika v sodni register – odtujitev poslovnih deležev – predmet zavarovanja
Vpis novega družbenika v sodni register je zgolj deklaratorne narave.
Pomembno je, da sta bila poslovna deleža odtujena in to veljavno in s stališča tega postopka učinkovito, čeprav to ni bilo vpisano v sodni register. Ker poslovna deleža nista več del premoženja dolžnika, s takim zavarovanjem ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074544
ZGD-1 člen 390, 390-3, 522, 623.
ničnost sklepa skupščine – družba z omejeno odgovornostjo - zaščita upnika – načelo varstva upnikov – povečanje osnovnega kapitala hčerinske družbe s stvarnim vložkom – institut delitve
Glede na to, da je šlo za stvarni vložek v hčerinsko družbo, ki je lahko v bilanci stanja tožene stranke ocenjen v enaki višini (v zvezi z vrednostjo sredstev tožene stranke), tako premoženje predstavlja večja tveganja za upnike in družbenike, kot pa če bi bile nepremičnine še vedno v lasti tožene stranke ali pa bi se uporabil institut delitve, pri katerem je poskrbljeno za varstvo upnikov in družbenikov.
Zakon ne pozna posrednega lastništva nepremičnin, na dejansko vrednost družbe (tu gre za hčerinsko družbo) pa vpliva tudi njeno poslovanje, ne pa zgolj njena sredstva.
ZPP člen 76, 76/1. ZFPPIPP člen 441. ZPUOOD člen 18.
pravna oseba - izbris iz sodnega registra
Z izbrisom iz sodnega registra je tožena stranka prenehala (441. člen ZFPPIPP) ter izgubila status pravne osebe in s tem tudi status pravdne stranke (prvi odstavek 76. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0068842
ZUKZ člen 19, 20. ZMZPP člen 48. UZITUL člen 19. UZITUL-A člen 22b. ZOR člen 277, 378, 436, 1035, 1038, 1038/2, 1040, 1061.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – pristojnost in uporaba prava – tek obresti
V konkretnem primeru gre za spor med posameznim varčevalcem in LB, d. d., pri reševanju katerega ni pravno relevantno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, temveč je takšne spore treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076429
ZGD-1 člen 52, 512, 512/2. ZDR člen 46. ZPP člen 319, 319/2, 327.
pravica družbenika do informacij – posredovanje informacij družbeniku – obveščenost družbenika – informacija o dohodkih članov nadzornega sveta – način posredovanja informacij – razsojena stvar
O enakosti tožbenega zahtevka oziroma predloga je mogoče govoriti, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka, torej kadar je temelj dveh zahtevkov isti in je ista tudi njegova vsebina.
Kot zadeve družbe se štejejo tudi prejemki članov organov družbe, saj ti izkazujejo določena dejanska razmerja znotraj družbe, ki družbenika zadevajo in o katerih mu morajo biti informacije dostopne.
V primeru spora o tehniki, pomoči in intenziteti dela ob posredovanju informacij ali pripravi dokumentacije sodišče ni pristojno za določitev modalitete posredovanja informacij. Tehnična izvedba pravice družbenika do informacij je prepuščena poslovodstvu družbe, ki je edino sposobno oceniti, kakšen suport glede izvedbe lahko brez škode za poslovanje družbe nudi upravičencu.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družbe in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe v sodni register – način zastopanja – vpis omejitev zastopnika – sprememba družbene pogodbe – prečiščeno besedilo družbene pogodbe
V kolikor se posamezna določba družbene pogodbe spreminja, pa o tem ni sprejetega posebnega sklepa družbenikov, prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vsebuje takšno spremembo, ne more biti podlaga za vpis spremembe v sodni register, še zlasti ne, v kolikor sprememba družbene pogodbe v sodni register ni vpisana.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSM0021382
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 58/4, 80, 80/1. ZGD-1 člen 471. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365 /1-2, 366.
ugovor dolžnika - novo izvršilno sredstvo - družbenik - poslovni delež - lastnik deleža - pritožba - odgovor na pritožbo - osnovni vložek - osnovna sredstva - izvršilni stroški
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (v našem primeru s prodajo poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi) ugovarja, vendar le z omejenimi ugovornimi razlogi, to je z razlogi, ki se nanašajo le na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), kar je skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSS 18. in 19. 6. 1996.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
Sprememba firme in sedeža ne predstavlja statusne spremembe, t.j. spremembe pravno organizacijske oblike gospodarskega subjekta.
O obstoju procesnih predpostavk sodišče odloča na podlagi oziroma ob smiselni uporabi 288. člena ZPP.
Pri razlagi 9. člena ZNP je treba upoštevati kot odločilno, da je v osnovi namenjen postopanju nepravdnih sodišč, ki imajo polno zakonsko pooblastilo, da stranke za spore glede pravic in dejstev dosledno napotujejo „na pravdo“. Vprašljivo pa je takšno pooblastilo oz. postopanje v primerih, ko pravdno sodišče izjemoma odloča po pravilih nepravdnega postopka, in stranke glede spornih dejstev napoti „na pravdo“, v kateri bo torej odločalo isto sodišče, le da po pravilih pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za to, da pravdno sodišče ne bi moglo spornih dejstev ugotavljati in obravnavati samo, v okviru predpisanega nepravdnega postopka.
STATUSNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069515
ZZelP člen 11a, 11b. ZPSPP člen 28, 28-1.
ugovor aktivne legitimacije – gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo - pravno nasledstvo – sprememba najemodajalca – retroaktivnost
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna.
SODNI REGISTER – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057010
ZFPPIPP člen 440, 441, 430, 430/2.
pravnomočen sklep – objava na AJPES – stranka postopka – procesna legitimacija
Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.