ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve - bistvena kršitev pravil postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev v prejšnje stanje
Zakonodajalec je v 152. členu ZGO-1 kot primarno sankcijo določil odstranitev objekta oz. njegovega dela in vzpostavitev prejšnjega stanja, če slednje ni mogoče, pa se lahko odredi drugačna sanacija objekta, njegovega dela oz. zemljišča.
Glede na to, da tožniki trdijo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, bi upravni organ moral pojasniti, zakaj se je odločil za tak ukrep, ne pa morebiti za drugačno sanacijo objekta ali njegovih delov po izvršeni odstranitvi nelegalno zgrajenih delov.
ZUP člen 214, 214/1. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije člen 1, 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - javno veljavni študijski program - akreditiranost izobraževalne ustanove - obrazložitev odločbe
Predmet razpisa je štipendiranje slovenskih državljanov za študij na tujih izobraževalnih institucijah za določeno raven izobraževanja in na določenem področju s ciljem pridobiti javno veljavno spričevalo. Iz mnenja, na katerega se sklicuje drugostopenjski upravni organ in drugih listin v spisu, ne nazadnje pa tudi iz neprerekanega dejstva, da so bile diplome navedene izobraževalne institucije in navedenega programa s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Republiki Sloveniji že priznane, ne izhaja, da izobraževalna ustanova, na kateri študira tožnik in njegov študijski program tega namena ne bi izpolnila, ne glede na to, ali institucija, preko katere izvaja program akreditirana izobraževalna institucija, pogoj akreditacije izpolnjuje.
V priloženem projektu niso predvidena nikakršna dela na objektu, zato tudi z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni posegi v ta objekt. Če bi do posegov v objekt prišlo, bi to pomenilo dela, ki presegajo dela, dovoljena z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem in bi bila lahko predmet inšpekcijskega postopka.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/5. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5, 44, 44/3, 44/3-2, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nenevarnih odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelani komunalni odpadki
Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih se za obdelane komunalne odpadke štejejo komunalni odpadki, ki so obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1, med katere pa zgolj sortiranje odpadkov ne spada.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - bratranec
Položaj bratranca v davčnem predpisu ni izenačen s položajem, ki ga ima po Zakonu o dedovanju (ZD). Ko gre za obdavčitev z davkom na dediščine in darila, se namreč bratranec ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni omejena vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega.
mednarodna zaščita - zahtevek stranke - odločanje o zahtevku - upravni akt - sestavni deli odločbe
Če tožena stranke meni, da je tožnik podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, bi morala ta drugi oziroma ponovni zahtevek za uvedbo postopka za mednarodno zaščito obravnavati po določbah VI. poglavja ZMZ, ker gre za poseben zahtevek v okviru upravnega postopka. Če pa meni, da je tožnik podal zahtevek, ki ga ni mogoče šteti kot zahtevek za uvedbo ponovnega postopka po ZMZ in da gre za zahtevek, za katerega tožena stranka ni pristojna, bi morala o zahtevku tožnika odločiti po ZUP. V obeh primerih bi morala v zadevi odločiti bodisi s sklepom, bodisi z odločbo in v obeh primerih mora akt imeti izrek, v katerem se odloči o vprašanjih postopka v zadevi oziroma o zahtevku, če gre za odločbo ter obrazložitev, ki mora imeti obvezne sestavine iz 1. odstavka 214. člena ZUP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Ta kriterij predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi ustrezno obrazložila.
V sklepu o dedovanju je določene le, da skrbnik priznava svoji materi služnostno pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe v stanovanjski hiši. Ta obveznost pa je nekaj bistveno drugačnega od obveznosti oskrbe v institucionalnem varstvu po ZSV, kar je predmet obravnave v tem primeru.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Glede na odločitev Ustavnega sodišča se v še ne pravnomočno končanih postopkih v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena ZDoh-2 všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Če je bil znesek dejansko prejetih subvencij višji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, pa je treba upoštevati povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
ZBPP člen 24, 24/3. OZ člen 179, 179/1. ZKP člen 538.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nezmožnost plačila
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebuje vse podatke, določene v 151. členu ZDavP-2; ker vsebuje tako izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kot tudi znesek dolga, ga je mogoče v celoti preizkusiti.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Na zakonitost sklepa o izvršbi pa tudi ne more vplivati zatrjevana nemožnost njegove realizacije (plačila).
industrijska lastnina - evropski patent - zahteva za vpis evropskega patenta - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka
Datuma na obvestilu, s katerim je bil tožnik obveščen o podelitvi evropskega patenta ter da bo sklep objavljen v Evropskem patentnem listu ni mogoče šteti kot dneva, ko je bil tožnik seznanjen s pravnimi posledicami zamude, kot je to ocenil organ.
Določbo drugega odstavka 67. člena ZIL-1 je treba razlagati v pomenu, da rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi teče od dneva, ko je bil prijavitelj seznanjen, da rok za izpolnitev obveznosti zamujen ter da so pravne posledice zamude že nastale.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Tožnik je edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter v zakonskem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, zato bi organ to dejstvo moral upoštevati. ZKZ sicer ne vsebuje določbe o domnevi umika sprejema ponudbe v primeru neaktivnosti strank po sprejemu ponudbe, določa pa (poleg sprejema ponudbe) še nadaljnja dejanja strank, ki jih stranke morajo opraviti, če želijo pridobiti kmetijska zemljišča, zaradi česar je treba odsotnost nadaljnjih aktivnosti in torej nedvomno (sicer kasneje izkazano) odsotnost interesa za nakup stranke presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če bi želela tožnica doseči podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi morala v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZUP prositi za njegovo podaljšanje pred iztekom roka, pri tem pa izkazati opravičene razloge za podaljšanje. Ker tožnica tega ni storila, je odločitev, da se njena prošnja kot nepopolna zavrže, pravilna.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1, 16/1-1, 16/1-2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 47, 47/6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24, 24/2, 24/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite preambula točka 12. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščitečlen 20, 20/5. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - zavrnitev ponovne prošnje - mladoletni prosilec - pravice otroka - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - subsidiarna zaščita - načelo največje otrokove koristi - informacije o izvorni državi - dejanje preganjanja - razlogi preganjanja
Tožena stranka bi morala pri odločanju uporabiti pravni institut oziroma načelo „največje“ otrokove koristi. Upoštevanje mladoletnosti pri postavljanju vprašanj in tudi zastopanje mladoletnega prosilca sta zgolj nujna elementa v postopku dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v smislu 6. odstavka 47. člena ZMZ in 3. odstavka 16. člena ZMZ (ter 17. člena t.i. Procesne Direktive 2005/85/ES). Načelo varovanja največje koristi otroka pa mora imeti pomen tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev absolutnih pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih ter standardih dokazovanja (v zvezi s subsidiarno zaščito). To pomeni, da je naloga organa, ki odloča, da v izpodbijanem aktu kot glavno vodilo upošteva načelo varovanja največjih otrokovih koristi.
Tožena stranka ni ugotavljala vseh potrebnih in pravno relevantnih dejstev preko informacij o stanju v izvorni državi glede vračanja mladoletnikov brez spremstva in glede možnosti, da bi tožnika v izvorni državi sprejeli starši.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe izpeljala nekaj elementov neverodostojnosti tožnika. Vendar pa negativne odločitve glede statusa begunca ni oprla na oceno neverodostojnosti v tem smislu, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ampak je ugotovila, da tožnik ni izkazal potrebne podlage (nobene izmed petih možnih razlogov) za preganjanje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožnici je bil pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. S tem je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pri odmeri materialno pravo napačno odmerjeno.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožeči stranki je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, čeprav naj bi po tožbenih navedbah subvencij nikoli ne uveljavljala in tudi ne prejela. To z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.