gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - verjetno izkazane okoliščine - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica bi morala navesti okoliščine, ki se nanašajo na trditev, da je odločbo izdala oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena, in izkazati, da je njen predlog za obnovo postopka pravočasen.
Upravni organ bi se moral jasno opredeliti do vprašanja, ali lahko tožnica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje kakšne svoje pravne koristi. Če bi ugotovil, da tožnica zatrjuje okoliščine, ki so pravno odločilne za priznanje položaja stranske udeleženke v upravnem postopku, bi ji moral zahtevano odločbo gradbenega dovoljenja vročiti.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/5. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5, 44, 44/3, 44/3-2, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nenevarnih odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelani komunalni odpadki
Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih se za obdelane komunalne odpadke štejejo komunalni odpadki, ki so obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1, med katere pa zgolj sortiranje odpadkov ne spada.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa pomeni, da je sklad dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve - bistvena kršitev pravil postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
V sklepu o dedovanju je določene le, da skrbnik priznava svoji materi služnostno pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe v stanovanjski hiši. Ta obveznost pa je nekaj bistveno drugačnega od obveznosti oskrbe v institucionalnem varstvu po ZSV, kar je predmet obravnave v tem primeru.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Odvetnik je upravičen dobiti nagrado in povračilo stroškov samo v obsegu odobrene in opravljene brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru se torej odobrena brezplačna pravna pomoč ni raztezala tudi na opravila pred 11. 6. 2010, saj je bilo odločeno, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč odobri od tega datuma dalje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Glede na odločitev Ustavnega sodišča se v še ne pravnomočno končanih postopkih v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena ZDoh-2 všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Če je bil znesek dejansko prejetih subvencij višji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, pa je treba upoštevati povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bila tožeči stranki davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna in jo je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Tožnik je edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter v zakonskem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, zato bi organ to dejstvo moral upoštevati. ZKZ sicer ne vsebuje določbe o domnevi umika sprejema ponudbe v primeru neaktivnosti strank po sprejemu ponudbe, določa pa (poleg sprejema ponudbe) še nadaljnja dejanja strank, ki jih stranke morajo opraviti, če želijo pridobiti kmetijska zemljišča, zaradi česar je treba odsotnost nadaljnjih aktivnosti in torej nedvomno (sicer kasneje izkazano) odsotnost interesa za nakup stranke presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nezmožnost plačila
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebuje vse podatke, določene v 151. členu ZDavP-2; ker vsebuje tako izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kot tudi znesek dolga, ga je mogoče v celoti preizkusiti.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Na zakonitost sklepa o izvršbi pa tudi ne more vplivati zatrjevana nemožnost njegove realizacije (plačila).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Začasna odločba z dne 19. 1. 2011 v tožnikov pravni položaj ne posega, ker je bila razveljavljena z odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2011. Tudi odločba z dne 22. 4. 2011 po presojo sodišča ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem sporu. Z navedeno odločbo je namreč tožena stranka razveljavila začasni odločbi z dne 19. 1. 2011 in z dne 21. 1. 2011, poleg tega pa je postopek ustavila.
ZIS člen 3b, 3b/3. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 5/2.
institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucije - pogoji glede kontaktne osebe - kršitev določb PEU
V upravnem postopku je tožnica ugovarjala pogoju iz 5. člena Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave, t.j. da je kontaktna oseba pri instituciji zaposlena vsaj dve leti oziroma izpolnjevanju tega pogoja v konkretnem primeru. Upravni organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da se ta pogoj razlaga, upoštevajoč delovnopravno zakonodajo, kot delovno razmerje kontaktne osebe pri instituciji. Sodišče se s tako razlago pogoja dveletne zaposlitve kontaktne osebe strinja. Nadzorni organ namreč z institucijo, ki ji podeli predpisani status, sodeluje predvsem preko kontaktne osebe, zato mora obstajati določena vez med institucijo in kontaktno osebo, ki zagotavlja visoko stopnjo verjetnosti, da ima kontaktna oseba potrebno znanje in izkušnje na predmetnem delovnem področju. Pogoj je sorazmeren s ciljem predmeta urejanja, zato sodišče ne sprejema predloga tožnice po ohlapnejši razlagi tega pogoja, t.j. kot opravljanje del na drugi civilnopravni podlagi. Glede na navedeno je po presoji sodišča 5. člen Pravilnika skladen z Ustavo RS in z ZIS. Očitati pa mu tudi ni mogoče, da predstavlja kršitev določb PEU, ki se nanašajo na nediskriminacijo, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, ker temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena navedenega zakona všteje povprečni znesek subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožeči stranki je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, čeprav naj bi po tožbenih navedbah subvencij nikoli ne uveljavljala in tudi ne prejela. To z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZBPP člen 24, 24/3. OZ člen 179, 179/1. ZKP člen 538.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1, 16/1-1, 16/1-2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 47, 47/6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24, 24/2, 24/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite preambula točka 12. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščitečlen 20, 20/5. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - zavrnitev ponovne prošnje - mladoletni prosilec - pravice otroka - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - subsidiarna zaščita - načelo največje otrokove koristi - informacije o izvorni državi - dejanje preganjanja - razlogi preganjanja
Tožena stranka bi morala pri odločanju uporabiti pravni institut oziroma načelo „največje“ otrokove koristi. Upoštevanje mladoletnosti pri postavljanju vprašanj in tudi zastopanje mladoletnega prosilca sta zgolj nujna elementa v postopku dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v smislu 6. odstavka 47. člena ZMZ in 3. odstavka 16. člena ZMZ (ter 17. člena t.i. Procesne Direktive 2005/85/ES). Načelo varovanja največje koristi otroka pa mora imeti pomen tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev absolutnih pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih ter standardih dokazovanja (v zvezi s subsidiarno zaščito). To pomeni, da je naloga organa, ki odloča, da v izpodbijanem aktu kot glavno vodilo upošteva načelo varovanja največjih otrokovih koristi.
Tožena stranka ni ugotavljala vseh potrebnih in pravno relevantnih dejstev preko informacij o stanju v izvorni državi glede vračanja mladoletnikov brez spremstva in glede možnosti, da bi tožnika v izvorni državi sprejeli starši.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe izpeljala nekaj elementov neverodostojnosti tožnika. Vendar pa negativne odločitve glede statusa begunca ni oprla na oceno neverodostojnosti v tem smislu, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ampak je ugotovila, da tožnik ni izkazal potrebne podlage (nobene izmed petih možnih razlogov) za preganjanje.