ZDR člen 92, 109, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/2, 112/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače
Tožnik je zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR, saj mu tožena stranka trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožniku pripada odpravnina določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po 1. odst. 112. čl. ZDR in se ne ugotavlja posebej.
Ustava RS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 340, 340/1-1, 358, 358-3, 371, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – branje zapisnikov o izpovedbah prič – sprememba sodbe – oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je v odločilni meri oprlo obsodilno sodbo prav na izpovedbo priče I.H., sedaj Ha., katere pa ni neposredno zaslišalo na glavni obravnavi, ampak je ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP prebralo njeno izpovedbo, ko je bila zaslišana v preiskavi. Pri zaslišanju te priče v preiskavi je bil navzoč samo zagovornik obtožene, medtem ko sami obtoženi taka možnost ni bila dana, saj, kot izhaja iz podatkov v spisu, obtožena o zaslišanju te priče v preiskavi sploh ni bila obveščena. Ker gre v tem primeru za ključno obremenilno pričo, katere izpovedba se ne ujema oziroma dopolnjuje z drugimi izvedenimi dokazi, zlasti s pričevanjem ostalih dveh prič, obtožena pa pri njenem zaslišanju tekom postopka ni bila nikoli prisotna, ni bilo zadoščeno pravici obtožene do obrambe.
ZPIZ-2 člen 11, 184, 184/5, 428. Sklep o povračilu potnih stroškov člen 2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 6, 6/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - povrnitev stroškov za prevoz - javni prevoz - kilometrina
Tožnica je pri toženi stranki uveljavljala povrnitev stroškov za prevoz z osebnim vozilom ter za spremstvo. Na pregled na invalidsko komisijo (ki je odločala o tožničini zahtevi za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo) jo je spremljal mož. V 2. členu Sklepa o povračilu potnih stroškov je določeno, da imajo zavarovanci pravico do povračila prevoznih stroškov za redna prevozna sredstva javnega prometa. Sklep ne ureja situacije, ko je potreben prevoz iz kraja, kjer ni zagotovljenega javnega prevoza. V tem primeru je zato potrebno uporabiti Pravilnik o stroških v upravnem postopku. Niti Sklep niti sedaj veljavni ZPIZ-2 nista izključila upravičenost zavarovancev do povračila stroškov kilometrine v primeru, če redni prevoz s sredstvi javnega prometa ni zagotovljen. Pravilnik pa v prvem odstavku 6. člena s tem v zvezi določa, da se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, oziroma se ti stroški povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času oziroma, če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (na primer telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom. Ker pri tožnici na sporni relaciji ni javne povezave, se tožnici priznajo stroški za prevožene kilometre.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080886
ZASP člen 5, 5/1, 146, 158, 158/1, 158/2, 168. ZPP člen 212, 214, 214/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 165, 299, 299/2.
avtorsko pravo - avtorska pravica - uporaba avtorskih del - predvajanje glasbe v trgovinah - zanikanje dejstev - dokazno breme - zakonske zamudne obresti - dolžnost sklepanja pogodb - povrnitev škode in civilna kazen - zapadlost odškodninske terjatve - kdaj zapade odškodninska obveznost - plačilo DDV
Avtorska dela so varovana z avtorsko materialno pravico. K avtorskim delom spadajo tudi glasbena dela.
Stranka navede razloge za svoje zanikanje, če poveže zanikanje z drugimi dejstvi ali ga kako drugače utemelji.
Deliktni zahtevek zapade v trenutku nastanka škode. Ta je nastala s predvajanjem glasbe. Zamuda je nastala, ko je tožeča stranka zahtevala izpolnitev obveznosti.
Določitve ožjih izobrazbenih pogojev v razpisu prostega delovnega mesta direktorja doma za starejše, kot pa so določeni v zakonu, ni možno opredeliti kot posredno diskriminacijo, ki bi bila uperjena zoper osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo glede na določbe zakona, nimajo pa ustrezne izobrazbe glede na razpis ali splošni akt delodajalca.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za sodno ureditev meje med parc. št. 2460 in 640 ter med parc. št. 640 in 643/1, vse k. o. X, oprlo na ugotovitev, da v konkretnem primeru ne gre za mejni spor, ampak za spor o obsegu nove parc. št. 640/2, ki bi nastala po parcelaciji parc. št. 640 v dve novi parceli s številkama 640/1 in 640/2.
Tožnici nista vložili tožbe zoper dokončni upravni akt, zato ni procesne predpostavke za sodno varstvo proti upravnim aktom, kot je le-ta določena v 63. členu ZDSS-1. Posledično je potrebno tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavreči.
Na tožeči stranki je, da glede na predpostavke odškodninske odgovornosti zatrjuje in dokazuje nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem direktorja, hkrati pa mora zatrjevati indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo očitano ravnanje kvalificirano kot protipravno.
Navedeno nedvomno zahteva, da so zatrjevanja tožeče stranke, ki želi dokazati obstoj odškodninske odgovornosti direktorja družbe, na stopnji visoke konkretiziranosti in ne zadošča zgolj navajanja negativnih poslovnih rezultatov in negativnih učinkov posameznih aktivnosti, izvedenih v družbi, temveč je nujno podati natančen opis škodnih ravnanj, pri tem pa še zlasti predstaviti umestitev družbe v konkretne poslovne razmere, ki šele lahko podajo objektivnost zatrjevane protipravnosti pri izvajanju nalog direktorja.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 132, 132/1, 161, 161/1.
zamudna sodba - odpravnina ob upokojitvi - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri sporni družbi kot delodajalcu prenosniku in toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku zaposlena 14 let, ko se je upokojila, zato je upravičena do odpravnine ob upokojitvi na podlagi 1. odstavka 132. člena ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Tožnik je s pripravljalno vlogo sodišču sporočil, da nima več interesa za nadaljevanje postopka in da predlaga, da sodišče odloči brez glavne obravnave le še o stroških postopka. Tožnik ni izrecno umaknil tožbe, zato ni izkazan dejanski stan za povrnitev stroškov postopka po 158. členu ZPP.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
Sodišče oprosti stranko plačila takse v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prispevke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (čl. 11/1 ZST-1). Tožnik je prejemnik denarne socialne pomoči, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku ni bilo mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije in tudi ne invalidnosti II. kategorije s pravico do poklicne rehabilitacije, kot invalid III. kategorije invalidnosti pa še ni dopolnil 63 let.
obročno plačilo sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – sprememba premoženjskega stanja
Tožnik, ki bi bil takso dolžan plačati v času, ko je sodišče o obročnem plačilu takse odločilo, se ne more uspešno sklicevati na spremenjeno premoženjsko stanje. Z odlaganjem plačila je tožnik riziko spremenjene pridobitne sposobnosti prevzel na svoje breme.
Za šolsko leto 2012/2013 tožena stranka za izplačilo dodatka za bivanje ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču. ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij namreč niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno.
Dodatek za bivanje v skladu s 30. členom ZŠtip pripada štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča. Tožnica je ta pogoj dokazala. Izobražuje se zunaj kraja stalnega prebivališča, v kraju izobraževanja na dan začetka študijskega leta pa je tudi dejansko bivala, čeprav s tem dnem še ni imela prijavljenega začasnega prebivališča. Sama nepravočasna prijava začasnega prebivališča pa lahko pomeni zgolj prekršek (po Zakonu o prijavi prebivališča), ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 107, 117, 117/1, 117/1-3, 120, 120/1, 123, 123/2.
medicinsko - tehnični pripomoček - trajnostna doba očesne proteze - anatomske in funkcionalne spremembe
V skladu z 2. odstavkom 123. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovana oseba dobi nov pripomoček pred iztekom trajnostne dobe, če je pri njej prišlo do takšnih anatomskih in funkcionalnih sprememb, da ni mogoče usposobiti pripomočka glede na 1. odstavek tega člena, ki določa, da zavarovana oseba, pri kateri je prišlo do takšnih anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je pripomoček postal neuporaben pred iztekom trajnostne dobe, upravičena do predelave pripomočka, če je strošek predelave manjši od 50 % vrednosti novega pripomočka. Pri tožnici niso bile podane takšne anatomske spremembe, ki bi zahtevale predčasno menjavo očesne leče. Zato tožničin zahtevek, da se ji prizna upravičenost do nabave luskaste proteze v tujini oziroma do povračila stroškov nabave le-te, ni utemeljen.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šentjur (1998). OZ člen 6, 8, 245.
javne obligacije - odvoz smeti - razmerje med izvajalcem komunalne dejavnosti in uporabnikom
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na 37. člen Odloka in obveznost toženca za plačilo tega stroška gradi na njegovem napačnem ravnanju, saj jim ni sporočil spremembe prebivališča. Vendar zgolj to dejstvo še ne pomeni, da je toženec kljub odselitvi dolžan plačevati strošek ravnanja z odpadkom, saj je v skladu z določbo 38. člena Odloka bila dolžnost izvajalca, da si pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
Tožnica je po podpisu avtorske pogodbe z dne 2. 10. 2012 podala zahtevo za varstvo pravic po 204. členu ZDR, s katero je zahtevala obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki za nedoločen čas. S tožbo z dne 17. 12. 2012 je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je v času, ko ji še ni potekla avtorska pogodba, ki je bila sklenjena za čas od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. V tožbi in pred tem pri toženi stranki je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma ugotovitev, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Po 31. 12. 2012, ko stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, in tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi morala tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni zahtevala je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo in priznanje obstoja delovnega razmerja po tem datumu (od 1. 1. 2013 dalje) neutemeljen.
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do tolikšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi ga bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih aktov in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
Pokojninska oziroma zavarovalna doba je bila predmet ugotavljanja v postopku odmere sorazmernega dela starostne pokojnine. Ta je bila tožniku odmerjena z odločbo toženca, ki je bila v pritožbenem postopku potrjena z dokončno odločbo. O pokojnini in pokojninski dobi je bilo tako odločeno v drugem in ne v sedaj obravnavanem postopku in tudi ne z dokončno odločbo, ki je predmet presoje v tem postopku. V skladu s 63. členom ZDSS-1 se v obravnavanem socialnem sporu lahko presoja zgolj sporna dokončna odločba toženca, in sicer v obsegu kot je bilo z njo odločeno, to je glede pravic iz invalidskega zavarovanja. Za tožbo v delu, s katerim tožnik uveljavlja, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena v spornem času, šteje v slovensko zavarovalno dobo, zato ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo po 63. členu ZDSS-1 in je tožbo v tem delu potrebno zavreči.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 67.
starostna pokojnina - sporazum z Bosno - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi seštevka zavarovalnih obdobij v BiH priznana pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, zato je potrebno uporabiti določbo 37. člena tega Sporazuma, ki v 1. odstavku določa, da se pokojnine, ki jih je pristojen nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma (1. 7. 2008) z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge podpisnice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega Sporazuma. Pri tem se na podlagi 2. odstavka 37. člena pogoji za pridobitev pravice do pokojnine v drugi podpisnici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma. Če po zakonodaji druge podpisnice niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostane dajatve (že priznana pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jih je priznala (že pred uveljavitvijo Sporazuma z BiH).
Toženka je glede priznanje pravice do invalidske pokojnine po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Sporazuma že pravnomočno odločila in ugotovila, da tožnik na dan uveljavitve Sporazuma, tj. na dan 1. 7. 2008, ne izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine in je tako ostala dajatev, tudi za slovensko zavarovalno dobo, še naprej obveznost bosansko-hercegovskega pokojninskega zavoda, kakor to določa 2. odstavek 37. člena Sporazuma. Zato tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.