odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – izračun pravdnih stroškov – računska pomota - zlom vretenca
Izrecnega odgovora na vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti, dodatek k zavarovalni polici ne daje. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
cesija - prenos pogodbe - plačilo podizvajalcev - javno naročilo - actio directa - aktivna legitimacija
S cesijsko pogodbo je odstopnik prenesel na tožečo stranko le svojo terjatev proti svojemu dolžniku in vse pravice ter pravne položaje, povezane z njo. Ni pa tožeča stranka postala imetnik vseh pravic (in obveznosti) odstopnika iz podizvajalske pogodbe, sklenjene z njegovim dolžnikom. Ker tako tožeča stranka ni v celoti vstopila v položaj odstopnika, oziroma ni odstopnik prenesel nanjo svojega celovitega položaja, ki izhaja iz obligacijskega razmerja z njegovim dolžnikom, se za tožečo stranko ne morejo uporabiti niti pravila o plačilih podizvajalcev po pravu javnih naročil niti ne more tožeča stranka zahtevati izplačila vtoževane terjatve neposredno od naročnika (tožene stranke) po 631. členu OZ. Aktivna legitimacija tožeče stranke zato v tem gospodarskem sporu ni podana.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor – ustavna odločba
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
ugotavljanje vrednosti nepremičnine - opustitev vročitve
ZIZ postopka dokazovanja pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ne ureja. Nalaga le, da cenitev opravi sodni cenilec (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Zaradi tega je v postopku dokazovanja potrebno smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ). Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo (tretji odstavek 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0023297
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 358, 358-1. SPZ člen 37, 37/1, 66, 67.
samovoljnost - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - lastninska pravica - kršitev kazenskega zakona - razpolaganje s stvarjo
Iz konkretnega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (razbitje in odstranitev ključavnice), ni mogoče zaključiti, da si je obdolženec s takšnim ravnanjem samovoljno vzel pravico do razpolaganja s solastno nepremičnino. Razpolagalno upravičenje namreč pomeni pravico do odtujitve in obremenitve stvari.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
povrnitev škode – zastaranje odškodninske terjatve – nova škoda – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje zahtevka za plačilo nove škode začne teči, ko je ta škoda znana (določljiva). Ker gre za sukcesivno nastajajočo škodo (nova škoda presega prvotno izkazano škodo), je pravočasno sodno uveljavljanje prvotno nastale škode pogoj za uveljavljanje nove, po izteku zastaralnega roka nastale škode. Predhodno uveljavljanje škode pretrga zastaranje, ki začne po uveljavitvi škode ponovno teči za naslednje istovrstne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
pravdni stroški – separatni stroški – nagrada za narok – več narokov – dodatna nagrada za narok – krivdno povzročeni stroški – preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke – dejanski stroški zastopanja – odmera stroškov
Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079391
ZPP člen 186, 214. OZ člen 133, 164. SPZ člen 75, 99. ZIZ člen 279.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – prepovedana imisija – zaščita pred vznemirjanjem – stvarna služnost – povrnitev škode – odškodninska obveznost – izvršitev začasne odredbe - kasnejša razveljavitev začasne odredbe – nedopustno ravnanje – vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba tožbe – podobnost zahtevkov - res iudicata
Upravičenec oziroma tisti, ki mu grozi škodna nevarnost, lahko v primeru, ko za odstranitev vira nevarnosti obstaja več možnih načinov, zahteva zgolj odstranitev vira nevarnosti, nasprotniku pa mora dopustiti možnost izbire potrebnega ukrepa.
Ker je bila začasna odredba kasneje razveljavljena, je postalo tudi postopanje tožnice po začasni odredbinaknadno nezakonito, zaradi česar je v konkretnem primeru podan element nedopustnega škodnega ravnanja.
Sprememba tožbe se ne dopusti le v primerih, ko je jasno, da bo (spremenjenemu) zahtevku ugodeno. Pod zakonski pojem „dokončna ureditev spornih razmerij med strankama“ ne sodijo le primeri, ko je zahtevku ugodeno (in posledično pride tudi do spremembe v realnih razmerjih), ampak tudi primeri zavrnitev zahtevka (zahtevkov), saj zaradi načela res iudicata o njem (njih) ni več dopustno odločati.
Načelno soglašanje, da bi bilo potrebno problem rešiti s postavitvijo betonskega zidu, ne pomeni, nespornosti trditev o dejstvih, ampak podobnost zahtev(kov). Sodišče pa upoštevaje 214. člen ZPP ni vezano na podobnost nasprotnih si (vzajemnih) tožbenih zahtevkov, ampak na nespornost pravno-relevantnih dejstev (oziroma trditev o njih), ki zahtevek utemeljujejo.
materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070643
ZNP člen 118. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - denarna sredstva na bančnem računu
Le izjemoma se opravi delitev skupnega premoženja v pravdi, ena od takšnih izjem pa je lahko okoliščina, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank le denarna sredstva na bančnem računu toženca.
Ugovor, da listina – pogodba, na podlagi katere je tožnik predlagal izvršbo, ni verodostojna listina, je relevanten v izvršilnem postopku, medtem ko v pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, ta ugovor ni pravno relevanten.
Zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj, da bo gospodarska družba pridobila ustrezna denarna sredstva za poplačilo svojih obveznosti ter pričakovanj o nadaljnjem uspešnem poslovanju s tožnikom, se ni mogoče uspešno sklicevati na prevaro, kot kvalificirano oblike zmote.
obveznost z več predmeti – alternativne obveznosti – pravica do izbire
Če se je toženec zavezal zemljišča prodati oziroma zamenjati, je njegova obveznost alternativna in ima pravico izbire, katero obveznost bo izpolnil, on kot dolžnik, ne pa upnica.
neupravičena pridobitev – odsotnost pravne podlage – vrnitev preživnine, plačane na podlagi pravnomočne sodne odločbe – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve.
Roditelj, ki zadržuje otroke proti volji drugega roditelja, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in v primeru, da je ta drugi roditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke, prvi roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov za preživljanje otrok v obdobju, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0079412
SZ-1 člen 50. SPZ člen 118. ZPP člen 98, 98/4, 163, 163/3, 191, 191/2, 243.
pravdni stroški – stroški kosila – povračilo škode na skupnem delu stavbe – upravnik – pooblastila upravnika – aktivna legitimacija – etažni lastniki – pooblaščenci – mediacija
Postopek mediacije je postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del pravdnega postopka. Stroškov, ki nastanejo strankam v zvezi z mediacijskim postopkom, zato ni mogoče šteti kot del pravdnih stroškov, o katerih odloči sodišče.
Stranka ima pravico do povrnitve stroškov za prehrano le v primeru, če je morala zaradi udeležbe na naroku ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča več kot 12 ur.