Postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP je dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev pretorične poravnave.
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja presojati tudi izdatke predlagatelja in njegovih družinskih članov.
stvarna služnost poti – napačen vpis v zemljiški knjigi – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – osebna služnost – varstvo lastninske pravice – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.
neupravičena pridobitev – odsotnost pravne podlage – vrnitev preživnine, plačane na podlagi pravnomočne sodne odločbe – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve.
Roditelj, ki zadržuje otroke proti volji drugega roditelja, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in v primeru, da je ta drugi roditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke, prvi roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov za preživljanje otrok v obdobju, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti
Tožnica je vložila tožbo 22. 9. 2011 in takrat od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti. Toženec je bil najmanj takrat seznanjen s terjatvijo tožeče stranke in že od takrat dalje je lahko nastopila njegova zamuda.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožnik ni stranka postopka zaradi insolventnosti, saj ni upnik. ZFPPIPP pa tudi ne podeljuje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep zainteresiranemu kupcu premoženja (terjatev), na katere se sklep nanaša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079397
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 286, 449, 449/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7. SZ-1 člen 50. SPZ člen 118.
pasivna legitimacija – uporabnik – spor majhne vrednosti – povračilo pravdnih stroškov – skrčitev tožbenega zahtevka na zadnjem naroku – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – pooblastila upravnika
Tožnica je tožencem kot uporabnikom dobavljala vodo, zato obstaja pogodbeno razmerje med njo in toženci, ne pa z upravnikom, ki je zgolj zastopnik toženih strank in kot tak ni stranka materialnopravnega razmerja.
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od poteka osemdnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006665
OZ člen 922, 944.
zavarovalna pogodba – obvezno avtomobilsko zavarovanje – zavarovalni primer – obveznosti zavarovalnice – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – dokazovanje – izvedenec – porazdelitev dokaznega bremena
Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za premoženjsko škodo, mora tako zatrjevati in dokazati, da je bilo sklenjeno zavarovanje, da je prišlo do prometne nesreče z vozilom, na katerega je vezano zavarovanje (ne zgolj do trčenja, ampak tudi, da je podana vzročna zveza med nesrečo in zatrjevano škodo, in da je za nastalo škodo odgovoren toženkin zavarovanec), in da je v tej nesreči utrpel določeno premoženjsko škodo. Na zavarovalnici pa je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki izključujejo utemeljenost tožnikovega zahtevka (t.i. ugovori nenastale pravice). Med take ugovore spadajo ugovori neobstoja škodnega dogodka (npr. da sploh ni prišlo do trčenja z vozilom njenega zavarovanca), domnevne privolitve tožnika v nastalo poškodbo oz. izgube kritnih pravic zaradi goljufije tožnika (npr. da je bilo trčenje med tožnikovim vozilom in vozilom njenega zavarovanca dogovorjeno).
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – informativni dokaz – pritožbena obravnava – odločitev o pritožbi na seji – podjemna pogodba
Od odgovora na vprašanje, ali je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja izvesti dokaz z zaslišanjem predlagane priče B. M., je odvisno, ali mora sodišče druge stopnje razpisati obravnavo, da navedeni dokaz izvede. Izvedba dokaza ni potrebna, ker tožeča stranka ob trditvah tožene stranke, da blaga ni prevzela in da nima nobenih podpisanih dobavnic (predlagala je, naj jih predloži tožeča stranka), glede spornega dejstva o načinu in dokazilih izročitve ni zatrjevala niti, kako je potekala in se dokumentirala dobava, niti kakšno funkcijo je predlagana priča pri dobavah imela. Gre za nedovoljen informativni dokaz, ki ga sodišče druge stopnje zato ni izvedlo in je odločilo o pritožbi brez obravnave na drugi stopnji.
spregled pravne osebnosti - preusmeritev poslovanja - zmanjšanje premoženja družbe - odgovornost družbenikov - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - sprememba zakonodaje
Sodišče prve stopnje bi moralo okoliščino, da je tožena stranka preusmerjala poslovanje, presojati na vseh relevantnih pravnih podlagah prvega odstavka 6. člena ZGD (iz leta 1993), torej tudi v luči druge alineje in ne le četrte alineje prvega odstavka navedenega člena. Sodišče namreč lahko zavrne tožbeni zahtevek šele, če se je prepričalo, da dejansko stanje ne ustreza nobenemu relevantnemu pravnemu predpisu, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paulijanska sodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana - paulijanska tožba - tožbeni zahtevek
Zmotno je prepričanje dolžnika, da bi se izvršba v tem primeru lahko opravila le z izvršilnim sredstvom po 227. členu ZIZ (dopustitev in opustitev). Ne gre namreč za izvršbo nedenarne terjatve, temveč za izvršbo denarne terjatve.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
ZPP člen 196, 204, 288, 319, 319/2. ZGD-1 člen 398.
izpodbojna tožba - sklep skupščine - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nova tožba - bistveno drugačen dejanski temelj - enotno sosporništvo
Izpodbojno tožbo zoper skupščinski sklep je potrebno napovedati že na sami skupščini in se tako že tam zagotavlja obveščanje drugih enotnih sospornikov o vložitvi tožbe.
Razlikovanje med različnimi meritornimi odločbami na podlagi njihovega učinka za enotne sospornike ni utemeljeno.
V konkretnem primeru se, ne glede na drug razlog izpodbijanja, dejanska podlaga tožbenih zahtevkov, ki temelji na določenem historičnem dogodku in predvsem nasprotovanju odločitvi o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev, v obeh zadevah v bistvenem ne razlikujeta. Zato ne gre za novo tožbo, ki bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno.
nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za strah
Glede na dejanske ugotovitve o intenziteti in trajanju tako primarnega kot tudi sekundarnega strahu je sodišče prve stopnje tožnikom prisodilo pravično in primerno denarno zadoščenje za to obliko škode, in sicer v višini prvotožniku in drugotožnici po 200,00 EUR, tretjetožnici pa v višini 400,00 EUR.
Res je, da je bila obravnavana nezgoda za tožnike nenaden in tudi nehoten dogodek, ki so se ga ustrašili, vendar pri tem ni moč spregledati, da je bil ta primarni strah kratkotrajen, medtem ko sekundarni strah glede na značaj poškodb, ki so jih utrpeli (prvotožnik in drugotožnica lahko telesno poškodbo, tretjetožnica pa poškodbo, ki sodi v skupino srednje hudih primerov) ni bil intenziven in tudi ne dolgotrajen.
Nobena poškodba tožnikov ni bila takšna, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, temveč so bili še istega dne po škodnem dogodku, ko so bili v bolnišnici pregledani in oskrbljeni, odpuščeni v domačo oskrbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006678
ZOR člen 262.
spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – plačilo dobavljene vode – upravnik – pasivna legitimacija upravnika
Iz trditvene podlage tožbe ne izhaja, da bi bile dobave opravljene upravniku; upravnik je zgolj zastopnik lastnikov stanovanj in je glede na pogodbo o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše za lastnike ustvarjal pravne posledice in zanje sklepal pravne posle. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upravnik kot zastopnik lastnikov v razmerju do tožnika ni bil pogodbena stranka. V primeru, da upravnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo in je kršil prej navedeno pogodbo, imajo lastniki stanovanj možnost zoper njega uveljavljati ustrezne zahtevke.
obveznost z več predmeti – alternativne obveznosti – pravica do izbire
Če se je toženec zavezal zemljišča prodati oziroma zamenjati, je njegova obveznost alternativna in ima pravico izbire, katero obveznost bo izpolnil, on kot dolžnik, ne pa upnica.