Ugovor, da listina – pogodba, na podlagi katere je tožnik predlagal izvršbo, ni verodostojna listina, je relevanten v izvršilnem postopku, medtem ko v pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, ta ugovor ni pravno relevanten.
Zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj, da bo gospodarska družba pridobila ustrezna denarna sredstva za poplačilo svojih obveznosti ter pričakovanj o nadaljnjem uspešnem poslovanju s tožnikom, se ni mogoče uspešno sklicevati na prevaro, kot kvalificirano oblike zmote.
Toženca nista predlagala izdaje dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP, prav tako ne tožnica, zato se šteje, da je za zahtevke, o katerih ni bilo odločeno, nastopila domneva umika tožbe.
Tožnica ni izkazala, da je stroške za obnovo meje že plačala. Očitno je torej, da ta njena terjatev do tožencev še ni zapadla, zato bi moralo sodišče v skladu s 311. členom ZPP tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za strah
Glede na dejanske ugotovitve o intenziteti in trajanju tako primarnega kot tudi sekundarnega strahu je sodišče prve stopnje tožnikom prisodilo pravično in primerno denarno zadoščenje za to obliko škode, in sicer v višini prvotožniku in drugotožnici po 200,00 EUR, tretjetožnici pa v višini 400,00 EUR.
Res je, da je bila obravnavana nezgoda za tožnike nenaden in tudi nehoten dogodek, ki so se ga ustrašili, vendar pri tem ni moč spregledati, da je bil ta primarni strah kratkotrajen, medtem ko sekundarni strah glede na značaj poškodb, ki so jih utrpeli (prvotožnik in drugotožnica lahko telesno poškodbo, tretjetožnica pa poškodbo, ki sodi v skupino srednje hudih primerov) ni bil intenziven in tudi ne dolgotrajen.
Nobena poškodba tožnikov ni bila takšna, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, temveč so bili še istega dne po škodnem dogodku, ko so bili v bolnišnici pregledani in oskrbljeni, odpuščeni v domačo oskrbo.
izvršilni postopek – denarna kazen – kaznovanje dolžnika – neodziv dolžnika na poziv sodišča
Smisel in namen kaznovanja dolžnika po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
pravdni stroški – separatni stroški – nagrada za narok – več narokov – dodatna nagrada za narok – krivdno povzročeni stroški – preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke – dejanski stroški zastopanja – odmera stroškov
Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070659
ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe– skupna lastnina – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na nastanek skupnega premoženja nimajo vpliva okoliščine, kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je bilo pridobljeno premoženje, kdo od njiju je prodajalcema izročil kupnino in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo. Relevanten je vir denarnih sredstev, ki predstavlja kupnino.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - učinek razveljavljenega sklepa - sprememba sklepa skupščine
Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora (398. člen ZGD-1), kar v konkretnem primeru pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepa o uporabi bilančnega dobička pomeni, da bo morala skupščina ponovno odločati o uporabi bilančnega dobička.
Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, vendar je skupščinski sklep pravilno razveljavilo, ker je tudi v nasprotju z zakonom, bi moralo posledično zavreči tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva odločitev, da se nameni del bilančnega dobička za izplačilo dividend delničarjem in o izplačilu dividend.
ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine - pravne posledice ustavitve - nedopusten izbris hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi
Posledice upnikovega ravnanja, če ne predlaga nove (tretje) prodaje v 6 mesecih od drugega naroka, na katerem nepremičnine ni bilo mogoče prodati, je ustavitev izvršbe (drugi odstavek 194. člena ZIZ). V tem primeru ZIZ v četrtem odstavku 194. člena ZIZ jasno predpisuje, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve in sodišče v zemljiški knjigi ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožnik ni stranka postopka zaradi insolventnosti, saj ni upnik. ZFPPIPP pa tudi ne podeljuje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep zainteresiranemu kupcu premoženja (terjatev), na katere se sklep nanaša.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0023297
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 358, 358-1. SPZ člen 37, 37/1, 66, 67.
samovoljnost - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - lastninska pravica - kršitev kazenskega zakona - razpolaganje s stvarjo
Iz konkretnega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (razbitje in odstranitev ključavnice), ni mogoče zaključiti, da si je obdolženec s takšnim ravnanjem samovoljno vzel pravico do razpolaganja s solastno nepremičnino. Razpolagalno upravičenje namreč pomeni pravico do odtujitve in obremenitve stvari.