stroški postopka – založitev stroškov za delo izvedenca – plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – sodna poravnava
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca je odločitev procesnega vodstva, ker vsebuje zgolj odločitev o začasnem (v teku postopka izvedenem) pokritju stroškov izvedbe dokaza.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070651
ZD člen 32. ZPP člen 286, 286/1.
izločitev premoženja iz zapuščine – dokazna ocena – prekluzija
Sodišče je v nadaljnjem postopku dvakrat pozvalo stranke k posredovanju vprašanj za izvedenca kmetijske stroke . Pozivu je sledila le tožeča stranka, tožena stranka pa ne. Šele kasneje je prvič začela zatrjevati še koristi tožnika zaradi brezplačnega življenja na kmetiji in zahtevala matematično ovrednotenje koristi z izvedencem. Zato je pravilna ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka z navedenimi navedbami in dokazi v zvezi s koristmi tožnika prekludirana. Ob opravljenem materialnem procesnem vodstvu, ki mu tožena stranka ni sledila, ni bilo opravičljivega razloga za navajanje novih dejstev in dokazov v zvezi s koristmi tožnika po prvem naroku.
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - višina terjatve - premoženjsko stanje dolžnika - poslovanje dolžnika v prihodnosti
Čeprav dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi oziroma zadostnim premoženjem, iz katerega bi se upnik lahko takoj v celoti poplačal, ker upnikova terjatev presega obseg dolžnikovih sredstev po bilanci stanja, samo na podlagi tega ni mogoče šteti, da je podana nevarnost bodoče uveljavitve upnikove terjatve. Dolžnik je z navedbami v ugovoru ter nadaljnjih vlogah uspel izkazati, da se njegov obseg poslovanja in s tem tudi sredstev vseskozi povečuje ter da s tega vidika uveljavitev upnikove terjatve v prihodnosti ne bo nič bolj otežena ali onemogočena, temveč se lahko ob nadaljevanju poslovanja kot ga je imel dolžnik v preteklosti, možnost poplačila upnikove terjatve v prihodnosti celo poveča.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ampak sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo dejanskega stanja, ampak je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo.
stvarna služnost poti – napačen vpis v zemljiški knjigi – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – osebna služnost – varstvo lastninske pravice – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.
Ugovor, da listina – pogodba, na podlagi katere je tožnik predlagal izvršbo, ni verodostojna listina, je relevanten v izvršilnem postopku, medtem ko v pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, ta ugovor ni pravno relevanten.
Zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj, da bo gospodarska družba pridobila ustrezna denarna sredstva za poplačilo svojih obveznosti ter pričakovanj o nadaljnjem uspešnem poslovanju s tožnikom, se ni mogoče uspešno sklicevati na prevaro, kot kvalificirano oblike zmote.
materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0023297
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 358, 358-1. SPZ člen 37, 37/1, 66, 67.
samovoljnost - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - lastninska pravica - kršitev kazenskega zakona - razpolaganje s stvarjo
Iz konkretnega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (razbitje in odstranitev ključavnice), ni mogoče zaključiti, da si je obdolženec s takšnim ravnanjem samovoljno vzel pravico do razpolaganja s solastno nepremičnino. Razpolagalno upravičenje namreč pomeni pravico do odtujitve in obremenitve stvari.
določitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine z novim cenilcem - precejšnja sprememba vrednosti - tretji narok za javno dražbo - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec v postopku, postavljen s strani sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079397
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 286, 449, 449/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7. SZ-1 člen 50. SPZ člen 118.
pasivna legitimacija – uporabnik – spor majhne vrednosti – povračilo pravdnih stroškov – skrčitev tožbenega zahtevka na zadnjem naroku – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – pooblastila upravnika
Tožnica je tožencem kot uporabnikom dobavljala vodo, zato obstaja pogodbeno razmerje med njo in toženci, ne pa z upravnikom, ki je zgolj zastopnik toženih strank in kot tak ni stranka materialnopravnega razmerja.
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od poteka osemdnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – razsodnost – stanje nerazsodnosti
Zgolj dejstvo, da je bil toženec popolnoma nerazsoden v času škodnega dogodka, upoštevaje 136. člen OZ, ne zadošča za izključitev njegove odškodninske odgovornosti. Odločilno dejstvo, od katerega je odvisna presoja odgovornosti za obravnavano škodo, je, ali je toženec morebiti sam odgovoren za svojo nerazsodnost v času škodnega dogodka, ker je pred tem kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
neupravičena pridobitev – odsotnost pravne podlage – vrnitev preživnine, plačane na podlagi pravnomočne sodne odločbe – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve.
Roditelj, ki zadržuje otroke proti volji drugega roditelja, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in v primeru, da je ta drugi roditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke, prvi roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov za preživljanje otrok v obdobju, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.
Sodišče prve stopnje o pravočasno grajani postopkovni kršitvi, če meni, da je očitek neutemeljen, ni dolžno odločati, niti v sodbi navajati razlogov. Za presojo njene utemeljenosti, če se v pritožbi uveljavlja, je pristojno pritožbeno sodišče.
ugotavljanje vrednosti nepremičnine - opustitev vročitve
ZIZ postopka dokazovanja pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ne ureja. Nalaga le, da cenitev opravi sodni cenilec (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Zaradi tega je v postopku dokazovanja potrebno smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ). Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo (tretji odstavek 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – informativni dokaz – pritožbena obravnava – odločitev o pritožbi na seji – podjemna pogodba
Od odgovora na vprašanje, ali je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja izvesti dokaz z zaslišanjem predlagane priče B. M., je odvisno, ali mora sodišče druge stopnje razpisati obravnavo, da navedeni dokaz izvede. Izvedba dokaza ni potrebna, ker tožeča stranka ob trditvah tožene stranke, da blaga ni prevzela in da nima nobenih podpisanih dobavnic (predlagala je, naj jih predloži tožeča stranka), glede spornega dejstva o načinu in dokazilih izročitve ni zatrjevala niti, kako je potekala in se dokumentirala dobava, niti kakšno funkcijo je predlagana priča pri dobavah imela. Gre za nedovoljen informativni dokaz, ki ga sodišče druge stopnje zato ni izvedlo in je odločilo o pritožbi brez obravnave na drugi stopnji.
spregled pravne osebnosti - preusmeritev poslovanja - zmanjšanje premoženja družbe - odgovornost družbenikov - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - sprememba zakonodaje
Sodišče prve stopnje bi moralo okoliščino, da je tožena stranka preusmerjala poslovanje, presojati na vseh relevantnih pravnih podlagah prvega odstavka 6. člena ZGD (iz leta 1993), torej tudi v luči druge alineje in ne le četrte alineje prvega odstavka navedenega člena. Sodišče namreč lahko zavrne tožbeni zahtevek šele, če se je prepričalo, da dejansko stanje ne ustreza nobenemu relevantnemu pravnemu predpisu, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.