• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 18
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sodba I Cpg 1187/2013
    27.8.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0081339
    OZ člen 619. ZPP člen 347, 347/1, 347/3, 347/3-2.
    zmotna ugotovitev dejanskega stanja – informativni dokaz – pritožbena obravnava – odločitev o pritožbi na seji – podjemna pogodba
    Od odgovora na vprašanje, ali je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja izvesti dokaz z zaslišanjem predlagane priče B. M., je odvisno, ali mora sodišče druge stopnje razpisati obravnavo, da navedeni dokaz izvede. Izvedba dokaza ni potrebna, ker tožeča stranka ob trditvah tožene stranke, da blaga ni prevzela in da nima nobenih podpisanih dobavnic (predlagala je, naj jih predloži tožeča stranka), glede spornega dejstva o načinu in dokazilih izročitve ni zatrjevala niti, kako je potekala in se dokumentirala dobava, niti kakšno funkcijo je predlagana priča pri dobavah imela. Gre za nedovoljen informativni dokaz, ki ga sodišče druge stopnje zato ni izvedlo in je odločilo o pritožbi brez obravnave na drugi stopnji.
  • 62.
    VSL sodba I Cpg 96/2014
    27.8.2014
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL0077099
    ZGD člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-4.
    spregled pravne osebnosti - preusmeritev poslovanja - zmanjšanje premoženja družbe - odgovornost družbenikov - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - sprememba zakonodaje
    Sodišče prve stopnje bi moralo okoliščino, da je tožena stranka preusmerjala poslovanje, presojati na vseh relevantnih pravnih podlagah prvega odstavka 6. člena ZGD (iz leta 1993), torej tudi v luči druge alineje in ne le četrte alineje prvega odstavka navedenega člena. Sodišče namreč lahko zavrne tožbeni zahtevek šele, če se je prepričalo, da dejansko stanje ne ustreza nobenemu relevantnemu pravnemu predpisu, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
  • 63.
    VSL sklep II Ip 2388/2014
    27.8.2014
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0052774
    OZ člen 260. ZIZ člen 21, 21/1, 55.
    izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paulijanska sodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana - paulijanska tožba - tožbeni zahtevek
    Zmotno je prepričanje dolžnika, da bi se izvršba v tem primeru lahko opravila le z izvršilnim sredstvom po 227. členu ZIZ (dopustitev in opustitev). Ne gre namreč za izvršbo nedenarne terjatve, temveč za izvršbo denarne terjatve.
  • 64.
    VSC sklep II Ip 380/2014
    27.8.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0003904
    ZIZ člen 257, 257/1.
    predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - višina terjatve - premoženjsko stanje dolžnika - poslovanje dolžnika v prihodnosti
    Čeprav dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi oziroma zadostnim premoženjem, iz katerega bi se upnik lahko takoj v celoti poplačal, ker upnikova terjatev presega obseg dolžnikovih sredstev po bilanci stanja, samo na podlagi tega ni mogoče šteti, da je podana nevarnost bodoče uveljavitve upnikove terjatve. Dolžnik je z navedbami v ugovoru ter nadaljnjih vlogah uspel izkazati, da se njegov obseg poslovanja in s tem tudi sredstev vseskozi povečuje ter da s tega vidika uveljavitev upnikove terjatve v prihodnosti ne bo nič bolj otežena ali onemogočena, temveč se lahko ob nadaljevanju poslovanja kot ga je imel dolžnik v preteklosti, možnost poplačila upnikove terjatve v prihodnosti celo poveča.
  • 65.
    VSM sklep I Cp 660/2014
    27.8.2014
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM0022727
    SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
    ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
    Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha

    .
  • 66.
    VSL sklep I Cp 1619/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0006679
    OZ člen 247, 247/3.
    pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
    Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
  • 67.
    VSL sodba II Cp 1716/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079401
    ZPP člen 213. OZ člen 239. Pravilnik o vozniškem izpitu člen 1, 10, 10/4.
    pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – obligacija prizadevanja – odgovornost avtošole – odgovornost inštruktorja vožnje – padec z motornim kolesom - izvajanje dokazov
    Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.

    Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
  • 68.
    VSL sklep II Ip 2324/2014
    27.8.2014
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052776
    ZIZ člen 31. ZPP člen 261.
    vročitev vabila na zaslišanje stranki - vročanje pravni osebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Vabilo na zaslišanje dolžnika, ki je pravna oseba, se vroča zakonitemu zastopniku osebno.
  • 69.
    VSL sklep II Cp 898/2014
    27.8.2014
    STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079415
    ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
    načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
    O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
  • 70.
    VSL sodba I Cpg 949/2013
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0073365
    OZ člen 5, 18.
    izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
    Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
  • 71.
    VSL sklep II Cp 1180/2014
    27.8.2014
    PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0006663
    ZFPPIPP člen 441, 443, 443/5.
    izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – pravno nasledstvo
    Po utrjenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča aktivni družbeniki družbe, ki je bila izbrisana na podlagi 441. člena ZFPPIPP, niso njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak odgovarjajo le za neplačane obveznosti družbe do upnika. Le v tem primeru gre za odpravljivo pomanjkljivost tožbe, ko mora sodišče prekiniti postopek, prekinjeni postopek pa se nadaljuje ob izpolnjenosti predpostavk za odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Aktivni družbeniki so odgovorni le za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, niso pa po izbrisu družbe družbe upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem. ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se v primeru kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe nad tem premoženjem izvede stečajni postopek.
  • 72.
    VSM sklep I Ip 606/2014
    27.8.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022169
    ZIZ člen 31, 31/1.
    predložitev seznama dolžnikovega premoženja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - odmera stroškov izvršilnega postopka
    V postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.
  • 73.
    VSL sklep II Cp 1866/2014
    27.8.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070631
    ZPP člen 309, 309/1.
    pretorična poravnava – pogoji – trditvena podlaga - obstoj spora – pravni interes
    Postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP je dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev pretorične poravnave.
  • 74.
    VSL sklep I Cp 1618/2014
    27.8.2014
    SODNE TAKSE
    VSL0070629
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje – kreditne obveznosti – izdatki
    Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja presojati tudi izdatke predlagatelja in njegovih družinskih članov.
  • 75.
    VSL sodba II Cp 1397/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0079417
    OZ člen 83, 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
    odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – izračun pravdnih stroškov – računska pomota - zlom vretenca
    Izrecnega odgovora na vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti, dodatek k zavarovalni polici ne daje. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša.
  • 76.
    VSL sodba I Cpg 1618/2013
    27.8.2014
    KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080434
    ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
    dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
    V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.

    Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
  • 77.
    VSC sodba Cpg 126/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSC0003848
    OZ člen 122, 122/1, 417, 417/1, 418, 418/1.
    cesija - prenos pogodbe - plačilo podizvajalcev - javno naročilo - actio directa - aktivna legitimacija
    S cesijsko pogodbo je odstopnik prenesel na tožečo stranko le svojo terjatev proti svojemu dolžniku in vse pravice ter pravne položaje, povezane z njo. Ni pa tožeča stranka postala imetnik vseh pravic (in obveznosti) odstopnika iz podizvajalske pogodbe, sklenjene z njegovim dolžnikom. Ker tako tožeča stranka ni v celoti vstopila v položaj odstopnika, oziroma ni odstopnik prenesel nanjo svojega celovitega položaja, ki izhaja iz obligacijskega razmerja z njegovim dolžnikom, se za tožečo stranko ne morejo uporabiti niti pravila o plačilih podizvajalcev po pravu javnih naročil niti ne more tožeča stranka zahtevati izplačila vtoževane terjatve neposredno od naročnika (tožene stranke) po 631. členu OZ. Aktivna legitimacija tožeče stranke zato v tem gospodarskem sporu ni podana.
  • 78.
    VSL sodba in sklep II Cp 1484/2014
    27.8.2014
    DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070643
    ZNP člen 118. ZZZDR člen 59, 59/1.
    skupno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - denarna sredstva na bančnem računu
    Le izjemoma se opravi delitev skupnega premoženja v pravdi, ena od takšnih izjem pa je lahko okoliščina, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank le denarna sredstva na bančnem računu toženca.
  • 79.
    VSL sodba in sklep I Cp 2129/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079391
    ZPP člen 186, 214. OZ člen 133, 164. SPZ člen 75, 99. ZIZ člen 279.
    zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – prepovedana imisija – zaščita pred vznemirjanjem – stvarna služnost – povrnitev škode – odškodninska obveznost – izvršitev začasne odredbe - kasnejša razveljavitev začasne odredbe – nedopustno ravnanje – vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba tožbe – podobnost zahtevkov - res iudicata
    Upravičenec oziroma tisti, ki mu grozi škodna nevarnost, lahko v primeru, ko za odstranitev vira nevarnosti obstaja več možnih načinov, zahteva zgolj odstranitev vira nevarnosti, nasprotniku pa mora dopustiti možnost izbire potrebnega ukrepa.

    Ker je bila začasna odredba kasneje razveljavljena, je postalo tudi postopanje tožnice po začasni odredbinaknadno nezakonito, zaradi česar je v konkretnem primeru podan element nedopustnega škodnega ravnanja.

    Sprememba tožbe se ne dopusti le v primerih, ko je jasno, da bo (spremenjenemu) zahtevku ugodeno. Pod zakonski pojem „dokončna ureditev spornih razmerij med strankama“ ne sodijo le primeri, ko je zahtevku ugodeno (in posledično pride tudi do spremembe v realnih razmerjih), ampak tudi primeri zavrnitev zahtevka (zahtevkov), saj zaradi načela res iudicata o njem (njih) ni več dopustno odločati.

    Načelno soglašanje, da bi bilo potrebno problem rešiti s postavitvijo betonskega zidu, ne pomeni, nespornosti trditev o dejstvih, ampak podobnost zahtev(kov). Sodišče pa upoštevaje 214. člen ZPP ni vezano na podobnost nasprotnih si (vzajemnih) tožbenih zahtevkov, ampak na nespornost pravno-relevantnih dejstev (oziroma trditev o njih), ki zahtevek utemeljujejo.
  • 80.
    VSL sodba II Cp 1668/2014
    27.8.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0079408
    OZ člen 179, 182.
    odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
    Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 18
  • >
  • >>