OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006660
OZ člen 619, 766. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o delu – mandatna pogodba – dokazovanje z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – predujem za dopolnitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovori izvedenca na vprašanja sodišča morajo biti strokovni, temeljiti, jasni in popolni. Če niso taki, je sodišče sámo izvedenca dolžno opozoriti, da pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v svojem mnenju odpravi. Táko pobudo lahko da tudi stranka, vendar njena pobuda ni nov dokazni predlog, ki bi upravičeval zahtevo po novem plačilu predujma.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – pravno nasledstvo
Po utrjenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča aktivni družbeniki družbe, ki je bila izbrisana na podlagi 441. člena ZFPPIPP, niso njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak odgovarjajo le za neplačane obveznosti družbe do upnika. Le v tem primeru gre za odpravljivo pomanjkljivost tožbe, ko mora sodišče prekiniti postopek, prekinjeni postopek pa se nadaljuje ob izpolnjenosti predpostavk za odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Aktivni družbeniki so odgovorni le za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, niso pa po izbrisu družbe družbe upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem. ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se v primeru kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe nad tem premoženjem izvede stečajni postopek.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
izvršilni postopek – denarna kazen – kaznovanje dolžnika – neodziv dolžnika na poziv sodišča
Smisel in namen kaznovanja dolžnika po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0079412
SZ-1 člen 50. SPZ člen 118. ZPP člen 98, 98/4, 163, 163/3, 191, 191/2, 243.
pravdni stroški – stroški kosila – povračilo škode na skupnem delu stavbe – upravnik – pooblastila upravnika – aktivna legitimacija – etažni lastniki – pooblaščenci – mediacija
Postopek mediacije je postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del pravdnega postopka. Stroškov, ki nastanejo strankam v zvezi z mediacijskim postopkom, zato ni mogoče šteti kot del pravdnih stroškov, o katerih odloči sodišče.
Stranka ima pravico do povrnitve stroškov za prehrano le v primeru, če je morala zaradi udeležbe na naroku ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča več kot 12 ur.
zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti
Tožnica je vložila tožbo 22. 9. 2011 in takrat od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti. Toženec je bil najmanj takrat seznanjen s terjatvijo tožeče stranke in že od takrat dalje je lahko nastopila njegova zamuda.
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja presojati tudi izdatke predlagatelja in njegovih družinskih članov.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - odmera stroškov izvršilnega postopka
V postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
stvarna služnost poti – napačen vpis v zemljiški knjigi – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – osebna služnost – varstvo lastninske pravice – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006665
OZ člen 922, 944.
zavarovalna pogodba – obvezno avtomobilsko zavarovanje – zavarovalni primer – obveznosti zavarovalnice – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – dokazovanje – izvedenec – porazdelitev dokaznega bremena
Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za premoženjsko škodo, mora tako zatrjevati in dokazati, da je bilo sklenjeno zavarovanje, da je prišlo do prometne nesreče z vozilom, na katerega je vezano zavarovanje (ne zgolj do trčenja, ampak tudi, da je podana vzročna zveza med nesrečo in zatrjevano škodo, in da je za nastalo škodo odgovoren toženkin zavarovanec), in da je v tej nesreči utrpel določeno premoženjsko škodo. Na zavarovalnici pa je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki izključujejo utemeljenost tožnikovega zahtevka (t.i. ugovori nenastale pravice). Med take ugovore spadajo ugovori neobstoja škodnega dogodka (npr. da sploh ni prišlo do trčenja z vozilom njenega zavarovanca), domnevne privolitve tožnika v nastalo poškodbo oz. izgube kritnih pravic zaradi goljufije tožnika (npr. da je bilo trčenje med tožnikovim vozilom in vozilom njenega zavarovanca dogovorjeno).
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - višina terjatve - premoženjsko stanje dolžnika - poslovanje dolžnika v prihodnosti
Čeprav dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi oziroma zadostnim premoženjem, iz katerega bi se upnik lahko takoj v celoti poplačal, ker upnikova terjatev presega obseg dolžnikovih sredstev po bilanci stanja, samo na podlagi tega ni mogoče šteti, da je podana nevarnost bodoče uveljavitve upnikove terjatve. Dolžnik je z navedbami v ugovoru ter nadaljnjih vlogah uspel izkazati, da se njegov obseg poslovanja in s tem tudi sredstev vseskozi povečuje ter da s tega vidika uveljavitev upnikove terjatve v prihodnosti ne bo nič bolj otežena ali onemogočena, temveč se lahko ob nadaljevanju poslovanja kot ga je imel dolžnik v preteklosti, možnost poplačila upnikove terjatve v prihodnosti celo poveča.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zloraba instituta - ustavitev postopka - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja - trditvena podlaga
V danem primeru predlagateljica svojih trditev, da subjekt vpisa nima več veljavnega dovoljenja za poslovanje na njenem naslovu, ni podprla prav z nobenim dokazom niti ni svojih trditev konkretizirala. Prav tako njenih trditev ni potrdil subjekt vpisa v odgovoru na ugovor upnika, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje o poskusu zlorabe postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije upoštevajoč, da je predlagateljica vložila predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije le 7 dni po vpisu spremembe poslovnega naslova na njen naslov, pravilen.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
motenje posesti – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedi prič – število prič
Dokazne ocene ni mogoče poenostaviti tako, da zgolj z navajanjem, da je število prič, ki so neko dejstvo potrdile, večje od števila prič, ki so ga zanikale. ZPP terja kvalitativno opredeljevanje do izpovedi prič.