ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - učinek razveljavljenega sklepa - sprememba sklepa skupščine
Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora (398. člen ZGD-1), kar v konkretnem primeru pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepa o uporabi bilančnega dobička pomeni, da bo morala skupščina ponovno odločati o uporabi bilančnega dobička.
Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, vendar je skupščinski sklep pravilno razveljavilo, ker je tudi v nasprotju z zakonom, bi moralo posledično zavreči tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva odločitev, da se nameni del bilančnega dobička za izplačilo dividend delničarjem in o izplačilu dividend.
ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine - pravne posledice ustavitve - nedopusten izbris hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi
Posledice upnikovega ravnanja, če ne predlaga nove (tretje) prodaje v 6 mesecih od drugega naroka, na katerem nepremičnine ni bilo mogoče prodati, je ustavitev izvršbe (drugi odstavek 194. člena ZIZ). V tem primeru ZIZ v četrtem odstavku 194. člena ZIZ jasno predpisuje, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve in sodišče v zemljiški knjigi ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi.
cesija - prenos pogodbe - plačilo podizvajalcev - javno naročilo - actio directa - aktivna legitimacija
S cesijsko pogodbo je odstopnik prenesel na tožečo stranko le svojo terjatev proti svojemu dolžniku in vse pravice ter pravne položaje, povezane z njo. Ni pa tožeča stranka postala imetnik vseh pravic (in obveznosti) odstopnika iz podizvajalske pogodbe, sklenjene z njegovim dolžnikom. Ker tako tožeča stranka ni v celoti vstopila v položaj odstopnika, oziroma ni odstopnik prenesel nanjo svojega celovitega položaja, ki izhaja iz obligacijskega razmerja z njegovim dolžnikom, se za tožečo stranko ne morejo uporabiti niti pravila o plačilih podizvajalcev po pravu javnih naročil niti ne more tožeča stranka zahtevati izplačila vtoževane terjatve neposredno od naročnika (tožene stranke) po 631. členu OZ. Aktivna legitimacija tožeče stranke zato v tem gospodarskem sporu ni podana.
pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožnik ni stranka postopka zaradi insolventnosti, saj ni upnik. ZFPPIPP pa tudi ne podeljuje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep zainteresiranemu kupcu premoženja (terjatev), na katere se sklep nanaša.
pravdni stroški – separatni stroški – nagrada za narok – več narokov – dodatna nagrada za narok – krivdno povzročeni stroški – preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke – dejanski stroški zastopanja – odmera stroškov
Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006678
ZOR člen 262.
spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – plačilo dobavljene vode – upravnik – pasivna legitimacija upravnika
Iz trditvene podlage tožbe ne izhaja, da bi bile dobave opravljene upravniku; upravnik je zgolj zastopnik lastnikov stanovanj in je glede na pogodbo o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše za lastnike ustvarjal pravne posledice in zanje sklepal pravne posle. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upravnik kot zastopnik lastnikov v razmerju do tožnika ni bil pogodbena stranka. V primeru, da upravnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo in je kršil prej navedeno pogodbo, imajo lastniki stanovanj možnost zoper njega uveljavljati ustrezne zahtevke.
Trditve nasprotnega udeleženca, ki je v vlogi zatrjeval, da je „sodišče v Krškem“ leglo korupcije in kriminala, da je sodnica, za katero predlaga izločitev, zlorabila položaj, da se je trikrat zavestno zlagala, da mu je odtujila pet arov zemljišča in da se v stvari „petljajo“ takšni, ki sami sebi niso dorasli in le vlečejo plačo za prazen nič, predstavljajo žalitev sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0079412
SZ-1 člen 50. SPZ člen 118. ZPP člen 98, 98/4, 163, 163/3, 191, 191/2, 243.
pravdni stroški – stroški kosila – povračilo škode na skupnem delu stavbe – upravnik – pooblastila upravnika – aktivna legitimacija – etažni lastniki – pooblaščenci – mediacija
Postopek mediacije je postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del pravdnega postopka. Stroškov, ki nastanejo strankam v zvezi z mediacijskim postopkom, zato ni mogoče šteti kot del pravdnih stroškov, o katerih odloči sodišče.
Stranka ima pravico do povrnitve stroškov za prehrano le v primeru, če je morala zaradi udeležbe na naroku ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča več kot 12 ur.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079937
ZPP člen 80, 80/1, 81, 81/2. OZ člen 41.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – podelitev pooblastila odvetniku – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja
Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.
Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.
pravnomočnost sklepa o naložitvi sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov
Ta postopek se vodi za izterjavo nateklih sodnih penalov. Gre torej za klasičen izvršilni postopek, katerega predhodni postopek je bil postopek naložitve sodnih penalov.