vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
ugovor po izteku roka - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - neutemeljeno povzročeni stroški
Sámo dejstvo, da je dolžnica ugovor vložila, preden je upnik predlagal ustavitev postopka, za zaključek, da upnik tega predloga ni podal pravočasno, ne zadošča.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.
Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZObr člen 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vojak - bolniški stalež
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, ki določa, da se poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, vojaški osebi lahko pogodba o zaposlitvi enostransko odpove med drugim: (2. točka) - če je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se ne vrne na delo - z zadnjim dnem, ko je bila še na delu. Sodišče prve stopnje je upravičeno odsotnost z dela enačilo s priznanim bolniškim staležem, pri tem pa ni raziskalo, ali je bila tožnica v času (ne)odsotnosti dejansko zmožna za delo, kot je to navajala v postopku in tudi v pritožbi. Ugotovitev, da tožnici za sporno obdobje ni bil odobren bolniški stalež (ali letni dopust), samo po sebi še ne pomeni, da je tožnica z dela izostala neupravičeno. Če za delo ni bila zmožna, z dela ni izostala neupravičeno, tako da sodišče ni v zadostni meri raziskalo, ali je utemeljen očitek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičenega izostanka skladno z 62. členom ZSloV, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
pravica do pritožbe – procesna legitimacija upravitelja za pritožbo – sklep procesnega vodstva
Izpodbijani sklep (zavrnitev predloga upravitelja, da se preizkus terjatev odloži do poteka preizkusnega obdobja) se nanaša zgolj na vprašanje vodenja postopka in je po vsebini bližje odredbi stečajnemu upravitelju kot pa vsebinski odločitvi, s katero bi bilo odločeno o upravičenju posamezne stranke v postopku. Zoper takšno odločitev sodišča stečajnemu upravitelju zato ni mogoče priznati pravice do pritožbe.
preživnina za polnoletnega otroka - lastni viri premoženja
V kolikor pa ima polnoleten otrok lastne vire premoženja (denarni prihranki, štipendije, lastništvo nepremičnin) pa ni ovire, da s takšnimi sredstvi vsaj delno pokrije stroške lastnega preživljanja.
Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.
V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - zaslišanje pravdne stranke
ZPP v 258. členu določa, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko. To lahko stori med drugim tudi v situaciji, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilo. Ta pogoj je izpolnjen le v primeru njene voljne odsotnosti, ne pa tudi v primeru, ko stranka, vabljena na obravnavo zaradi zaslišanja, svojo odsotnost z obravnave opraviči s priloženim zdravniškim potrdilom o nastali bolezni. Ker je pooblaščenec toženčevo odsotnosti z naroka opravičil z zdravniškim potrdilom, bi moralo sodišče prve stopnje dati tožencu možnost, da ga zasliši na naslednjem naroku. Ker ni tako ravnalo in je v dokazne namene zaslišalo le tožnika, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Če sodišče ugotovi, da je podan temelj zahtevka za zvišanje sodno določene preživnine, mora ponovno ugotoviti vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine in jih izpostavlja 129. člen ZZZDR, ki določa, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravnorelevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zagotovitev potrebe preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
SPZ člen 31, 99, 100. ZOdvT tarifna številka 3102.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika – vznemirjanje solastninske pravice – soglasje večinskega solastnika za spremembo namembnosti solastne nepremičnine – sprememba namembnosti zemljišča – dovoljena samopomoč – pravdni stroški – obrazložitev odmere stroškov – nagrada za narok
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sta toženca z dejansko spremembo namembnosti zemljišča iz vrta v parkirni prostor, brez soglasja tožnika kot ¾ solastnika, s čimer je bil tožnik izključen iz souporabe tega dela zemljišča kot obdelovalnega vrta, protipravno vznemirjala solastninsko pravico tožnika.
Nagrada za postopek po tar. št. 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 204, 204/4, 205. ZUJF člen 169, 171, 173. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
povračila stroškov v zvezi z delom - službena pot
Tožniku (prometniku na nadzorni postaji) je bilo z odredbo delodajalca odrejeno delo izven kraja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi. Na pot je šel z lastnim avtomobilom. Zato je upravičen do povračila nastalih stroškov. Ni pa upravičen do plačila dvojnih stroškov, tako prevoza stroškov na delo in z dela kot stroškov kilometrine za službeno pot.