ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073354
ZPP člen 7, 212. OZ člen 103, 111.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen pritožbeni razlog – izpolnitev pogodbe – izpolnitveno ravnanje - obligacija rezultata
Izpolnitveno ravnanje tožene stranke je glede na jasna pogodbena določila v tem, da bo pogodbeno dogovorjene obveznosti opravila in ne samo da si bo prizadevala za to, da bodo opravljena, zato gre za obligacijo rezultata, ki je po vsebini bližje podjemni pogodbi kot pa pogodbi o naročilu.
ZIZ člen 34, 40, 40/4. ZPP člen 108. ZOdvT tarifna številka 3464, 3465, 3466.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obrazložena vloga - dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - stroški - odvetniška tarifa
Vloge, s katero upnik predlog za izvršbo dopolni, ni mogoče šteti kot samostojno vlogo upnika, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „drugo obrazloženo vlogo“ in za katero bi prišlo v poštev vrednotenje po tar. št. 3464 do 3466 ZOdvT.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072219
ZASP člen 5, 72, 80, 80/2, 97, 99, 165, 165/2. OZ člen 147, 147/2, 629.
pogodba o naročilu avtorskega dela – ustna pogodba - pogodbene stranke – prenos materialnih avtorskih pravic - podizvajalec - zakoniti zastopnik - stečajni postopek
K ustvaritvi avtorskega dela se lahko zaveže tudi pravna oseba.
Z izročitvijo (primerka) avtorskega dela, avtor na naročnika prenese tudi tiste materialne avtorske pravice in v takšnem obsegu, kot je to potrebno, da lahko naročnik avtorsko delo uporabi za namen, ki tvori poslovno podlago pogodbe o naročilu avtorskega dela.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
pobot – materialnopravno pobotanje – procesno pobotanje – ugovor ugasle pravice – zapadlost terjatve
Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.
Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.
Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.
V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZObr člen 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vojak - bolniški stalež
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, ki določa, da se poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, vojaški osebi lahko pogodba o zaposlitvi enostransko odpove med drugim: (2. točka) - če je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se ne vrne na delo - z zadnjim dnem, ko je bila še na delu. Sodišče prve stopnje je upravičeno odsotnost z dela enačilo s priznanim bolniškim staležem, pri tem pa ni raziskalo, ali je bila tožnica v času (ne)odsotnosti dejansko zmožna za delo, kot je to navajala v postopku in tudi v pritožbi. Ugotovitev, da tožnici za sporno obdobje ni bil odobren bolniški stalež (ali letni dopust), samo po sebi še ne pomeni, da je tožnica z dela izostala neupravičeno. Če za delo ni bila zmožna, z dela ni izostala neupravičeno, tako da sodišče ni v zadostni meri raziskalo, ali je utemeljen očitek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičenega izostanka skladno z 62. členom ZSloV, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor. Zato tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen.
spor majhne vrednosti – predpravdni pobot – pobotna izjava – sporazumni pobot – soglasje volj za pobot – pogoji za pobot – trditvena podlaga
Ker je obstajalo pogodbeno soglasje strank o tem, da sta terjatvi medsebojno prenehali zaradi pobota, konkretnejših upoštevnih trditev glede (ne)obstoja zakonskih pogojev za pobot pa tožeča stranka ni podala, ni bilo potrebe po preverjanju, ali so le-ti res obstajali.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan na podlagi ugotovitve sodišča, da je pritožnik podal (pisno) soglasje (strinjanje) za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, njegova pritožba zoper takšen sklep zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.