ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - sprememba upnika - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
SPZ člen 31, 99, 100. ZOdvT tarifna številka 3102.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika – vznemirjanje solastninske pravice – soglasje večinskega solastnika za spremembo namembnosti solastne nepremičnine – sprememba namembnosti zemljišča – dovoljena samopomoč – pravdni stroški – obrazložitev odmere stroškov – nagrada za narok
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sta toženca z dejansko spremembo namembnosti zemljišča iz vrta v parkirni prostor, brez soglasja tožnika kot ¾ solastnika, s čimer je bil tožnik izključen iz souporabe tega dela zemljišča kot obdelovalnega vrta, protipravno vznemirjala solastninsko pravico tožnika.
Nagrada za postopek po tar. št. 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.
ZFPPIPP člen 339, 339-2, 400, 400/3, 400/4, 400/5. ZDavP-1 člen 309. ZDavP-2 člen 323.
osebni stečaj - ovira za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov – davčna napoved - nova odmera dohodnine – odmerna odločba – preizkusna doba
V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi moral dolžnik davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.
predhodno vprašanje – sprememba lastništva med postopkom – procesna legitimacija – stvarna legitimacija - nujna pot
Če bi predlagatelj zaradi odločitve v pravdnem postopku izgubil lastninsko pravico na tej nepremičnini, to na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo v obravnavanem postopku zaradi dovolitve nujne poti ter dovolitve trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ne bi vplivalo. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal. V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
spor majhne vrednosti – predpravdni pobot – pobotna izjava – sporazumni pobot – soglasje volj za pobot – pogoji za pobot – trditvena podlaga
Ker je obstajalo pogodbeno soglasje strank o tem, da sta terjatvi medsebojno prenehali zaradi pobota, konkretnejših upoštevnih trditev glede (ne)obstoja zakonskih pogojev za pobot pa tožeča stranka ni podala, ni bilo potrebe po preverjanju, ali so le-ti res obstajali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor. Zato tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.
Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
pobot – materialnopravno pobotanje – procesno pobotanje – ugovor ugasle pravice – zapadlost terjatve
Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 204, 204/4, 205. ZUJF člen 169, 171, 173. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
povračila stroškov v zvezi z delom - službena pot
Tožniku (prometniku na nadzorni postaji) je bilo z odredbo delodajalca odrejeno delo izven kraja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi. Na pot je šel z lastnim avtomobilom. Zato je upravičen do povračila nastalih stroškov. Ni pa upravičen do plačila dvojnih stroškov, tako prevoza stroškov na delo in z dela kot stroškov kilometrine za službeno pot.
uveljavljanje pravic v korist tretjega - sposobnost biti stranka – procesna legitimacija - etažni lastniki - odškodnina
Kolikor tožniki ne zahtevajo varstva svojih pravic in interesov, ampak pravice tretjih oseb, je njihova tožba nedopustna in je utemeljeno zavržena. Procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – tunelni način gradnje – naključje – ekskulpacijski razlogi
Prenašanje 135 kg težke armaturne mreže dolge 6 m in široke 2,2 do 2,4 m, ki jo nosijo štirje delavci tako, da jo držijo vsak v enem vogalu, da stopajo po blatnih in spolzkih nosilcih, pri tem pa se dela izvajajo pod zemljo, pri tunelnem načinu gradnje, hkrati pa hoje po nosilcih ni mogoče imeti popolnoma v oblasti, zaradi različnega stopanja preostalih treh delavcev, ob splošno znanem dejstvu, da svetloba pri takšni gradnji ni optimalna in ob nadaljnji ugotovitvi, da tistemu, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo, tudi ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja, so okoliščine, ki takšno dejavnost opredeljuje kot nevarno. Na takšno opredelitev ne vpliva okoliščina, da je bil tožnik z možnostjo rizika takšnega dela seznanjen.