podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
SPZ člen 31, 99, 100. ZOdvT tarifna številka 3102.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika – vznemirjanje solastninske pravice – soglasje večinskega solastnika za spremembo namembnosti solastne nepremičnine – sprememba namembnosti zemljišča – dovoljena samopomoč – pravdni stroški – obrazložitev odmere stroškov – nagrada za narok
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sta toženca z dejansko spremembo namembnosti zemljišča iz vrta v parkirni prostor, brez soglasja tožnika kot ¾ solastnika, s čimer je bil tožnik izključen iz souporabe tega dela zemljišča kot obdelovalnega vrta, protipravno vznemirjala solastninsko pravico tožnika.
Nagrada za postopek po tar. št. 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.
V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072219
ZASP člen 5, 72, 80, 80/2, 97, 99, 165, 165/2. OZ člen 147, 147/2, 629.
pogodba o naročilu avtorskega dela – ustna pogodba - pogodbene stranke – prenos materialnih avtorskih pravic - podizvajalec - zakoniti zastopnik - stečajni postopek
K ustvaritvi avtorskega dela se lahko zaveže tudi pravna oseba.
Z izročitvijo (primerka) avtorskega dela, avtor na naročnika prenese tudi tiste materialne avtorske pravice in v takšnem obsegu, kot je to potrebno, da lahko naročnik avtorsko delo uporabi za namen, ki tvori poslovno podlago pogodbe o naročilu avtorskega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tudi morebitna ukinitev delovnega mesta v posledici spremembe organizacije znotraj družbe ima naravo poslovne odločitve, ki je v izključni domeni delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Lahko pa preizkuša, če je z ukinitvijo delovnega mesta pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala potreba po delu delavca, ali pa je bila ukinitev njegovega delovnega mesta zgolj navidezna. Slednje v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni imela možnosti, da bi tožnika ustrezno prezaposlila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
predhodna odredba - predhodna odredba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor – domneva nevarnosti - ustavna odločba - razveljavitev - enako obravnavanje
Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan na podlagi ugotovitve sodišča, da je pritožnik podal (pisno) soglasje (strinjanje) za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, njegova pritožba zoper takšen sklep zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.