ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - sprememba upnika - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje pritožbenega roka - pravica do pravnega sredstva – opravičen vzrok za zamudo
Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.
pobot – materialnopravno pobotanje – procesno pobotanje – ugovor ugasle pravice – zapadlost terjatve
Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tudi morebitna ukinitev delovnega mesta v posledici spremembe organizacije znotraj družbe ima naravo poslovne odločitve, ki je v izključni domeni delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Lahko pa preizkuša, če je z ukinitvijo delovnega mesta pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala potreba po delu delavca, ali pa je bila ukinitev njegovega delovnega mesta zgolj navidezna. Slednje v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni imela možnosti, da bi tožnika ustrezno prezaposlila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan na podlagi ugotovitve sodišča, da je pritožnik podal (pisno) soglasje (strinjanje) za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, njegova pritožba zoper takšen sklep zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3. ZPol člen 77, 77/1, 77/3. URS člen 22.
premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenci - sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi, in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
uveljavljanje pravic v korist tretjega - sposobnost biti stranka – procesna legitimacija - etažni lastniki - odškodnina
Kolikor tožniki ne zahtevajo varstva svojih pravic in interesov, ampak pravice tretjih oseb, je njihova tožba nedopustna in je utemeljeno zavržena. Procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
pravica do pritožbe – procesna legitimacija upravitelja za pritožbo – sklep procesnega vodstva
Izpodbijani sklep (zavrnitev predloga upravitelja, da se preizkus terjatev odloži do poteka preizkusnega obdobja) se nanaša zgolj na vprašanje vodenja postopka in je po vsebini bližje odredbi stečajnemu upravitelju kot pa vsebinski odločitvi, s katero bi bilo odločeno o upravičenju posamezne stranke v postopku. Zoper takšno odločitev sodišča stečajnemu upravitelju zato ni mogoče priznati pravice do pritožbe.