Pri tožniku gre za 40 % telesno okvaro zaradi izgube levega stopala z neprimernim krnom po poglavju VII A točka 6c Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. Na podlagi 40 % telesne okvare zaradi bolezni tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v 144. členu ZPIZ-1 za pridobitev pravice do invalidnine. Zato tožbeni zahtevek, da se pri tožniku ugotovi 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072228
SPZ člen 11, 11/1.
zapuščinski postopek - načelo dispozitivnosti - dodatni sklep o dedovanju – domneva lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo
Med dedinjama ni sporno, da garaža v garažni hiši na parc. št. 220/1, k.o. X., sodi v zapuščino po pokojnem (čeprav nepremičnina ni vpisana na njegovo ime). Gre za razpolaganje s premoženjsko pravico, ki je izrazito dispozitivne narave. Zato ni ovire za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pri čemer se bo lastninska pravica v korist dedinj(e) vknjižila šele po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja na zapustnika.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku ni bilo mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije in tudi ne invalidnosti II. kategorije s pravico do poklicne rehabilitacije, kot invalid III. kategorije invalidnosti pa še ni dopolnil 63 let.
obročno plačilo sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – sprememba premoženjskega stanja
Tožnik, ki bi bil takso dolžan plačati v času, ko je sodišče o obročnem plačilu takse odločilo, se ne more uspešno sklicevati na spremenjeno premoženjsko stanje. Z odlaganjem plačila je tožnik riziko spremenjene pridobitne sposobnosti prevzel na svoje breme.
Tožnica je po podpisu avtorske pogodbe z dne 2. 10. 2012 podala zahtevo za varstvo pravic po 204. členu ZDR, s katero je zahtevala obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki za nedoločen čas. S tožbo z dne 17. 12. 2012 je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je v času, ko ji še ni potekla avtorska pogodba, ki je bila sklenjena za čas od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. V tožbi in pred tem pri toženi stranki je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma ugotovitev, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Po 31. 12. 2012, ko stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, in tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi morala tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni zahtevala je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo in priznanje obstoja delovnega razmerja po tem datumu (od 1. 1. 2013 dalje) neutemeljen.
zavrženje revizije - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastilo
Upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila. Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje. V sporni zadevi novo pooblastilo ni bilo izdano, saj se je pooblaščenka sklicevala na pooblastilo, ki se je nanašalo na postopek pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem. Odvetnica tako ni imela pravilnega pooblastila za vložitev revizije, kar pomeni, da revizija ni dovoljena in jo je bilo potrebno že zaradi tega na podlagi drugega odstavka 374. člena zavreči.
invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni izkazana popolna izguba delovne zmožnosti, torej ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 ter posledično niti pogojev za priznanje vtoževane pravice do invalidske pokojnine.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 100/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - uporaba kriterijev
V konkretnem primeru ni izkazano, da bi bilo tožnico možno primerjati s kakšnim drugim delavcem, ki je ohranil zaposlitev, saj je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta proizvodni delavec - ročno pakiranje, obenem pa ni bilo nobenega drugega delovnega mesta, ki bi ga bilo možno ponuditi tožnici ob upoštevanju njenih zdravstvenih omejitev. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker tožena stranka ni izkazala, kako je v primeru tožnice uporabila kriterije za določitev presežnih delavcev.
Glede na ugotovljene zdravstvene težave in zdravstveno stanje, je pri tožnici prišlo do zmanjšane delovne zmožnosti. Podana je invalidnost III. kategorije. Pri tožnici ne gre za popolno nezmožnost za pridobitno delo oziroma za izgubo delovne zmožnosti brez preostale delovne zmožnosti. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Ker je toženka s pritožbo lahko izpodbijala le zanjo neuspešni obsodilni del sodbe ter posledično odločitev o pravdnih stroških se v skladu s petim odstavkom 18. člena ZST-1 vzame kot podlaga za plačilo sodne takse za pritožbo le vrednost izpodbijanega dela.
Tožnik je s pripravljalno vlogo sodišču sporočil, da nima več interesa za nadaljevanje postopka in da predlaga, da sodišče odloči brez glavne obravnave le še o stroških postopka. Tožnik ni izrecno umaknil tožbe, zato ni izkazan dejanski stan za povrnitev stroškov postopka po 158. členu ZPP.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 72. ZDSS-1 člen 81, 81/1.
vdovska pokojnina - zavrženje zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bila zavrnjena, zato se presoja le, ali sta se spremenila bodisi dejansko stanje bodisi pravna podlaga, na katero se zahteva opira. Le v tem primeru bi bilo tožničino novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine dopustno obravnavati po vsebini. Pravna podlaga za priznanje pravice do vdovske pokojnine se ni spremenila, dejstvo, da je začel veljati sporazum med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo, ne pomeni spremenjenega pravnega stanja, saj se pogoji za priznanje vdovske oz. družinske pokojnine še vedno presojajo po slovenskih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zato je v predmetni zadevi kot pravno podlago treba upoštevati 72. člen ZPIZ.
Iz zahtevka za priznanje vdovske pokojnine izhaja, da je pritožnica na vprašanje, ali je nezmožna za delo, navedla, da pri njej nezmožnost za delo še ni podana. Tudi tekom sodnega postopka tožnica ni predložila nobene medicinske dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da je postala nesposobna za delo med trajanjem uživanja družinske pokojnine. Zato tožničine zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati in odločati, ali izpolnjuje pogoje za priznanje vdovske pokojnine.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - samozaposleni - trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Tožnica je bila v spornem obdobju v določeni družbi vpisana v poslovni register kot družbenica in hkrati pooblaščena za zastopanje zasebne družbe. Vpis družbeništva zasebne gospodarske družbe, s pooblastilom za zastopanje družbe, pomeni nastanek pravnega razmerja, za katero glede na načelno določbo 2. odst. 7. člena ZPIZ-1 ex lege nastane zavarovalno razmerje. Pravna podlaga je podana v 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po kateri se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšno zavarovalno razmerje glede na 1. alineo 33. člena ZPIZ-1 traja od dneva vpisa v register in se zaključi z izbrisom iz registra. Zato tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka ter na ugotovitev, da tožnica v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 67.
starostna pokojnina - sporazum z Bosno - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi seštevka zavarovalnih obdobij v BiH priznana pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, zato je potrebno uporabiti določbo 37. člena tega Sporazuma, ki v 1. odstavku določa, da se pokojnine, ki jih je pristojen nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma (1. 7. 2008) z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge podpisnice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega Sporazuma. Pri tem se na podlagi 2. odstavka 37. člena pogoji za pridobitev pravice do pokojnine v drugi podpisnici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma. Če po zakonodaji druge podpisnice niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostane dajatve (že priznana pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jih je priznala (že pred uveljavitvijo Sporazuma z BiH).
Toženka je glede priznanje pravice do invalidske pokojnine po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Sporazuma že pravnomočno odločila in ugotovila, da tožnik na dan uveljavitve Sporazuma, tj. na dan 1. 7. 2008, ne izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine in je tako ostala dajatev, tudi za slovensko zavarovalno dobo, še naprej obveznost bosansko-hercegovskega pokojninskega zavoda, kakor to določa 2. odstavek 37. člena Sporazuma. Zato tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080886
ZASP člen 5, 5/1, 146, 158, 158/1, 158/2, 168. ZPP člen 212, 214, 214/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 165, 299, 299/2.
avtorsko pravo - avtorska pravica - uporaba avtorskih del - predvajanje glasbe v trgovinah - zanikanje dejstev - dokazno breme - zakonske zamudne obresti - dolžnost sklepanja pogodb - povrnitev škode in civilna kazen - zapadlost odškodninske terjatve - kdaj zapade odškodninska obveznost - plačilo DDV
Avtorska dela so varovana z avtorsko materialno pravico. K avtorskim delom spadajo tudi glasbena dela.
Stranka navede razloge za svoje zanikanje, če poveže zanikanje z drugimi dejstvi ali ga kako drugače utemelji.
Deliktni zahtevek zapade v trenutku nastanka škode. Ta je nastala s predvajanjem glasbe. Zamuda je nastala, ko je tožeča stranka zahtevala izpolnitev obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080885
ZASP člen 23, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1, 168.
avtorsko pravo – kršitev materialne avtorske pravice – prevod knjige – povrnitev škode
Ker je tožena stranka izdala prevod knjige in za to ni imela materialne avtorske pravice, je kršila materialno avtorsko pravico razmnoževanja tožeče stranke.
Ustava RS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 340, 340/1-1, 358, 358-3, 371, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – branje zapisnikov o izpovedbah prič – sprememba sodbe – oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je v odločilni meri oprlo obsodilno sodbo prav na izpovedbo priče I.H., sedaj Ha., katere pa ni neposredno zaslišalo na glavni obravnavi, ampak je ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP prebralo njeno izpovedbo, ko je bila zaslišana v preiskavi. Pri zaslišanju te priče v preiskavi je bil navzoč samo zagovornik obtožene, medtem ko sami obtoženi taka možnost ni bila dana, saj, kot izhaja iz podatkov v spisu, obtožena o zaslišanju te priče v preiskavi sploh ni bila obveščena. Ker gre v tem primeru za ključno obremenilno pričo, katere izpovedba se ne ujema oziroma dopolnjuje z drugimi izvedenimi dokazi, zlasti s pričevanjem ostalih dveh prič, obtožena pa pri njenem zaslišanju tekom postopka ni bila nikoli prisotna, ni bilo zadoščeno pravici obtožene do obrambe.
Za šolsko leto 2012/2013 tožena stranka za izplačilo dodatka za bivanje ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču. ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij namreč niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno.
Dodatek za bivanje v skladu s 30. členom ZŠtip pripada štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča. Tožnica je ta pogoj dokazala. Izobražuje se zunaj kraja stalnega prebivališča, v kraju izobraževanja na dan začetka študijskega leta pa je tudi dejansko bivala, čeprav s tem dnem še ni imela prijavljenega začasnega prebivališča. Sama nepravočasna prijava začasnega prebivališča pa lahko pomeni zgolj prekršek (po Zakonu o prijavi prebivališča), ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Na tožeči stranki je, da glede na predpostavke odškodninske odgovornosti zatrjuje in dokazuje nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem direktorja, hkrati pa mora zatrjevati indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo očitano ravnanje kvalificirano kot protipravno.
Navedeno nedvomno zahteva, da so zatrjevanja tožeče stranke, ki želi dokazati obstoj odškodninske odgovornosti direktorja družbe, na stopnji visoke konkretiziranosti in ne zadošča zgolj navajanja negativnih poslovnih rezultatov in negativnih učinkov posameznih aktivnosti, izvedenih v družbi, temveč je nujno podati natančen opis škodnih ravnanj, pri tem pa še zlasti predstaviti umestitev družbe v konkretne poslovne razmere, ki šele lahko podajo objektivnost zatrjevane protipravnosti pri izvajanju nalog direktorja.
Določitve ožjih izobrazbenih pogojev v razpisu prostega delovnega mesta direktorja doma za starejše, kot pa so določeni v zakonu, ni možno opredeliti kot posredno diskriminacijo, ki bi bila uperjena zoper osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo glede na določbe zakona, nimajo pa ustrezne izobrazbe glede na razpis ali splošni akt delodajalca.