KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028807
KZ-1 člen 297, 297/1. ZKP člen 340, 340/4, 148. ZJRM-1 člen 20.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zahteva za izločitev dokazov - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna preiskava - prostovoljna izročitev stvari policiji - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem
Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je zagovornik na glavni obravnavi dne 4. 2. 2013 med drugim podal predlog za izločitev listin in dokazni predlog, kar je storil v pisni obliki (l. št. 155 do 159), sodišče prve stopnje pa o tej zahtevi in predlogu na tej glavni obravnavi ni odločilo, pač pa je o zahtevi za izločitev listin odločilo šele s sodbo, torej tedaj, ko je odločilo o glavni stvari, s tem pa storilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki upoštevajoč dejstvo, da pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v postopku zasega zvezka modre barve obdolženi C. N. niso bile storjene take kršitve postopka, ki bi imele za posledico ugotovitev, da gre za nedovoljen dokaz, se okoliščina, da je sodišče prve stopnje o izločitvi listin odločilo na način, kot je to že bilo obrazloženo, ne pokaže kot absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Pritožba ima sicer prav, da je tudi o zasegu predmeta potrebno sestaviti zapisnik in ne le izdati potrdilo o zasegu, kot je bilo to storjeno v obravnavani zadevi, vendar prezre, je v tej zadevi bila izdana odredba za hišno preiskavo, in da je obdolžena C. N. sama, ko je bila seznanjena z namenom oprave hišne preiskave, izročila policistu predmet, modri zvezek, ki so ga policisti želeli zaseči pri opravi hišne preiskave.
Ravnanje obdolžencev, opisano v prvostopnem krivdnem izreku pa zajema tudi ravnanje obdolžencev na sestanku z dne 2. 3. 2012, na katerem so skupno sestavili govor in oblikovali zahteve po takojšnji izselitvi Ciganov iz vasi in jih utemeljili s strahom, da se bo zaradi njihove naselitve v vasi kaj zgodilo, te zahteve pa je na sestanku dne 7. 3. 2012 prebrala obdolžena C. N.
Iz dokaznega postopka je jasno povzet objektivni del kaznivega dejanja, in sicer, da so obdolženci sestavili zapisnik po svojih zahtevah, izposlovali sestanek dne 7. 3. 2012, na katerega so bili na njihovo zahtevo povabljeni predstavniki občin Č. in S., KS Č., CSD Č., PP Č., Upravne enote, Osnovne šole ter predstavniki medijev V., D. in B., da so na sestanku dne 7. 3. 2012 vsi obdolženci s strani C. N. prebrano izjavo vzeli za svojo, saj so jo predhodno tudi skupno oblikovali, na sestanku pa enotno zagovarjali njeno vsebino, pri čemer je obdolženi V. S. še dodatno zaničevalno vprašal: „kaj za te podgane ni strupa, da se ne bi toliko množili“. Vse to je bilo uperjeno zoper narodnostno in etično pripadnost priseljene romske družine in storjeno na način, ki lahko ogroža javni red in mir. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v ravnanju obdolžencev, torej tudi obdolženega V. S., zaznati vse zakonske znake očitanega jim kaznivega dejanja. Obdolženci so jih udejanili zavestno in hote, saj so pri svojih izjavah vztrajali kljub opozorilom policista, da ima njihovo ravnanje zakonske znake kaznivega dejanja.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - materialni stroški
Tožnica je že v tožbi in v pripravljalni vlogi specificirala stroške, ki so ji nastali z opravo posameznega pravdnega dejanja. Gre za stroške poštnine in stroške fotokopiranja listin, vse izraženo v EUR. Ker tožnice v postopku ni zastopal odvetnik, sodišče pri odločanju ni uporabilo določb ZOdvT, temveč je tožnici skladno z ZPP utemeljeno priznalo priglašene in specificirane materialne stroške.
Tožeča stranka dokaznega predloga ni utemeljevala v smislu dokazovanja, da je tožena stranka patentirano rešitev tudi uporabljala v proizvodnji. Res je sicer, da je tožeča stranka v prvem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 15. 11. 2012 pri utemeljitvi dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič navedla, da priči lahko izpovesta „o slednjih okoliščinah prenosa patentiranega izuma v uporabo tožeči stranki“. Očitno nejasnost v tako podanem dokaznem predlogu je prvostopenjsko sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva razčiščevalo na naroku za glavno obravnavo 28. 2. 2014 s pozivom na konkretizacijo obdobja kršitve in z opredelitvijo dokazov v zvezi s kršitvijo s strani tožene stranke. Tožeča stranka je v tem smislu določno opredelila, da kršitev s strani tožene stranke dokazuje s fotografijo v prilogi spisa A8 do A9, z zaslišanjem detektiva in zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tudi ob dodatnem pozivu sodnice je tožena stranka izrecno vztrajala, da kršitev patenta dokazuje z navedenimi tremi dokaznimi predlogi.
plača - povračilo preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je na podlagi 3. a člena ZSPJS vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska, ker tožena stranka v spornem obdobju pomotoma izplačevala plačo na podlagi količnika 5,00 namesto 4,70, kot je bila določena plača za delovno mesto diplomatski naziv svetovalec. OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravici zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Iz te določbe izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno, tako glede vednosti kot volje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na zaključek, da o zmoti ni možno govoriti. Po oceni pritožbenega sodišča razlog, zaradi katerega je prišlo do zatrjevanega preplačila, ni bil ugotovljen, čeprav je za odločitev bistvenega pomena. Če je dejansko prišlo do pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna, če pa ni šlo za pomoto in je bilo izplačilo opravljeno po nalogu tožnici predpostavljenega delavca, je zahtevek neutemeljen.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavna odločba
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
motenje posesti – ekonomski interes - pravni interes
Pri ugotavljanju ekonomskega in s tem pravnega interesa za tožbo za motenje posesti je treba izhajati iz dejstev, nastalih v trenutku motenja in ne po motilnem dejanju.
navadno sosporništvo – zamudna sodba – nesklepčna tožba – pristop k dolgu
Materialnopravno stališče prvostopnega sodišča, da pristopnik ne more zahtevati vračilo tistega, kar je izpolnil na podlagi pristopa k dolgu, saj je izpolnjeval svojo obveznost, je povsem pravilno. Ker iz takšne tožbene podlage, kot je bila podana, ni mogla izhajati takšna pravna posledica, kot je bila oblikovana v tožbenem zahtevku, je prvostopno sodišče pravilno postopalo, da je zavrnilo zahtevek kot neutemeljen, ne da bi tožečo stranko pozivalo na odpravo nesklepčnosti.
odpravnina - plačilo odpravnine – odpoklic člana uprave – ponudba druge ustrezne zaposlitve
Prvotni tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za čas, za katerega je bil imenovan na funkcijo člana uprave tožene stranke. V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da prvotni tožnik ni upravičen do odpravnine v primeru odpoklica oz. razrešitve pred potekom mandata, če mu hkrati ne preneha delovno razmerje in se mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za člana uprave ponudi nova pogodba o zaposlitvi za opravljanje drugega dela, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Tožniku je bila po odpoklicu ponujena nova pogodba o zaposlitvi za opravljanje drugega dela, ki je ustrezalo stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožmosti, zato tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ni utemeljen.
upokojitev - starostna pokojnina - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - odpravnina
Odpravnine iz 2. odstavka 246. člena ZUJF ni možno enačiti z odpravninami, ki delavcu pripadajo po drugih predpisih. Gre za posebno ureditev. Ker sta tožniku (visokošolskemu učitelju) s sklepom, izdanim na podlagi določbe 2. odstavka 246. člena ZUJF, prenehali veljati obe pogodbi o zaposlitvi, ki ju je imel sklenjeni s toženo stranko, je upravičen do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih plač, izplačanih na podlagi obeh pogodb, to je pogodbe o zaposlitvi za nepolni delovni čas 8 ur na teden ter pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo za 8 ur na teden.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - mirovanje pravice do denarnega nadomestila in pravice do plačila prispevkov do upokojitve - zmožnost za delo
Tožnik v času prejemanja denarnega nadomestila ni bil nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov, zato ni upravičen do mirovanja pravice do denarnega nadomestila in uveljavitve pravice do izplačevanja pravice do denarnega nadomestila v breme drugotožene stranke.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - razvezana zakonca
V 114. členu ZPIZ-1 je določeno, da ob pogojih iz 110. člena ZPIZ-1 pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja 3 leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Tožnica in pokojni sta bila poročena. Kasneje sta se zaradi težav pokojnega z alkoholom razvezala. Imata dva skupna otroka. Po razvezi se je njun odnos bistveno spremenil (pokojni mož je ponovno začel sodelovati in tožnici pomagati, h gospodinjstvu je prispeval s svojim delom in denarjem, ...). Med tožnico in pokojnim je nastala izvenzakonska skupnost. Ker so bili podani vsi pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
odškodninska odgovornost - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - protipravnost - nezakonita odločitev zavoda
Toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledica namernega kršenja pravic zavarovancev. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno. Takšnega ravnanja toženca oz. zaposlenih pri tožencu tožnik ni navajal, ampak le, da je toženec glede na kasnejšo odločitev v sodnem postopku nepravilno odločil o začasni nezmožnosti za delo za sporno obdobje in mu je zato nastala škoda. Takšno ravnanje toženca ni protipravno, zato ni podana odškodninska odgovornost toženca za vtoževano premoženjsko škodo.
Glede na razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo in izvide osebnega pregleda, pri tožnici niso ugotovljene zdravstvene spremembe oziroma tolikšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je izdala novo odločbo. Z odločbo je sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala in je posledično tožbo umaknila. Res je, da je bil umik tožbe podan več kot pol leta po izdani odločbi, vendar zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska korist
Plačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.
Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 7, 7/3.
plača - obveznost plačila - plačilo razlike plače - javni uslužbenci - delo v tujini
Do vtoževanega prikrajšanja pri plači je prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da najmanj enkrat letno uskladi preglednico indeksov življenjskih stroškov, ki se upoštevajo pri izračunu pripadajoče plače javnega uslužbenca, ki delo opravlja v tujini (tretji odstavek 7. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini). Zaradi takšne opustitve je bil tožnik prikrajšan pri plači, saj je bila ta obračunana ob upoštevanju nižjih (neusklajenih) indeksov življenjskih stroškov. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana, ker v nasprotju s svojo obveznostjo iz Uredbe ni spremenila preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožnikova plača v spornem obdobju obračunana in izplačana na podlagi nespremenjenega indeksa življenjskih stroškov.
Škoda, ki je tožniku nastala v višini premalo izplačane plače za sporno obdobje, je neposredna posledica tega, da Vlada ni sprejela spremembe preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožniku plača obračunana in izplačala v nižjem znesku, kot bi mu šla, če bi Vlada izpolnila v tretjem odstavku 7. člena Uredbe določeno obveznost, da to stori. Zato je podana tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
ZJU člen 24, 24/1, 24/5, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2, 152a. ZDSS-1 člen 42. ZDR-1 člen 200, 200/3. URS člen 23.
premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi
Navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila premestitev zaradi delovnih potreb izvedena v skladu z 147, 149., 150. in 152.a členom ZJU, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za ugotovitev, da je podan zakoniti razlog premestitve. Taka navedba pomeni le prepis zakonske določbe, ne pa navajanje konkretnih razlogov, zakaj in na kakšen način je predstojnik prišel do ocene, da bi s premestitvijo tožnika lahko bilo zagotovljeno učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zato je izpodbijani sklep o premestitvi nezakonit.
Tožnici je bila v letu 2009 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Ob odpovedi ji je bila izplačana odpravnina, pri čemer je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZPVS odvedla prispevke za socialno varnost. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-214/2009, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 ugotovilo, da je tretji odstavek 3. člena ZPSV v neskladju z Ustavo, zaradi česar je Državnemu zboru naložilo, da v roku 6 mesecev po objavi te odločbe odpravi ugotovljeno neskladje. Odločilo je, da se od odpravnin izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti do odprave ugotovljenega neskladja ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Dve leti po objavi te odločbe je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo razlike med v odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznanim bruto zneskom odpravnine in dejansko izplačanim neto zneskom. ZUstS v 44. členu določa, da se razveljavljeni predpis ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinka razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Obračuna prispevkov za socialno varnost ob izplačilu odpravnine tožnici ni možno šteti za pravnomočno odločitev v razmerju. O tem razmerju bo pravnomočno odločeno šele v tem sodnem sporu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike odpravnine utemeljen.