KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028807
KZ-1 člen 297, 297/1. ZKP člen 340, 340/4, 148. ZJRM-1 člen 20.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zahteva za izločitev dokazov - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna preiskava - prostovoljna izročitev stvari policiji - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem
Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je zagovornik na glavni obravnavi dne 4. 2. 2013 med drugim podal predlog za izločitev listin in dokazni predlog, kar je storil v pisni obliki (l. št. 155 do 159), sodišče prve stopnje pa o tej zahtevi in predlogu na tej glavni obravnavi ni odločilo, pač pa je o zahtevi za izločitev listin odločilo šele s sodbo, torej tedaj, ko je odločilo o glavni stvari, s tem pa storilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki upoštevajoč dejstvo, da pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v postopku zasega zvezka modre barve obdolženi C. N. niso bile storjene take kršitve postopka, ki bi imele za posledico ugotovitev, da gre za nedovoljen dokaz, se okoliščina, da je sodišče prve stopnje o izločitvi listin odločilo na način, kot je to že bilo obrazloženo, ne pokaže kot absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Pritožba ima sicer prav, da je tudi o zasegu predmeta potrebno sestaviti zapisnik in ne le izdati potrdilo o zasegu, kot je bilo to storjeno v obravnavani zadevi, vendar prezre, je v tej zadevi bila izdana odredba za hišno preiskavo, in da je obdolžena C. N. sama, ko je bila seznanjena z namenom oprave hišne preiskave, izročila policistu predmet, modri zvezek, ki so ga policisti želeli zaseči pri opravi hišne preiskave.
Ravnanje obdolžencev, opisano v prvostopnem krivdnem izreku pa zajema tudi ravnanje obdolžencev na sestanku z dne 2. 3. 2012, na katerem so skupno sestavili govor in oblikovali zahteve po takojšnji izselitvi Ciganov iz vasi in jih utemeljili s strahom, da se bo zaradi njihove naselitve v vasi kaj zgodilo, te zahteve pa je na sestanku dne 7. 3. 2012 prebrala obdolžena C. N.
Iz dokaznega postopka je jasno povzet objektivni del kaznivega dejanja, in sicer, da so obdolženci sestavili zapisnik po svojih zahtevah, izposlovali sestanek dne 7. 3. 2012, na katerega so bili na njihovo zahtevo povabljeni predstavniki občin Č. in S., KS Č., CSD Č., PP Č., Upravne enote, Osnovne šole ter predstavniki medijev V., D. in B., da so na sestanku dne 7. 3. 2012 vsi obdolženci s strani C. N. prebrano izjavo vzeli za svojo, saj so jo predhodno tudi skupno oblikovali, na sestanku pa enotno zagovarjali njeno vsebino, pri čemer je obdolženi V. S. še dodatno zaničevalno vprašal: „kaj za te podgane ni strupa, da se ne bi toliko množili“. Vse to je bilo uperjeno zoper narodnostno in etično pripadnost priseljene romske družine in storjeno na način, ki lahko ogroža javni red in mir. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v ravnanju obdolžencev, torej tudi obdolženega V. S., zaznati vse zakonske znake očitanega jim kaznivega dejanja. Obdolženci so jih udejanili zavestno in hote, saj so pri svojih izjavah vztrajali kljub opozorilom policista, da ima njihovo ravnanje zakonske znake kaznivega dejanja.
Toženec je v spornem obdobju prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo in dejstvo, da mu je pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila v tem obdobju ni bil več upravičen. Na podlagi odločbe zavoda je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Zato je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v spornem obdobju, in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ, po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Tožnici je bila v letu 2009 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Ob odpovedi ji je bila izplačana odpravnina, pri čemer je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZPVS odvedla prispevke za socialno varnost. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-214/2009, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 ugotovilo, da je tretji odstavek 3. člena ZPSV v neskladju z Ustavo, zaradi česar je Državnemu zboru naložilo, da v roku 6 mesecev po objavi te odločbe odpravi ugotovljeno neskladje. Odločilo je, da se od odpravnin izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti do odprave ugotovljenega neskladja ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Dve leti po objavi te odločbe je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo razlike med v odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznanim bruto zneskom odpravnine in dejansko izplačanim neto zneskom. ZUstS v 44. členu določa, da se razveljavljeni predpis ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinka razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Obračuna prispevkov za socialno varnost ob izplačilu odpravnine tožnici ni možno šteti za pravnomočno odločitev v razmerju. O tem razmerju bo pravnomočno odločeno šele v tem sodnem sporu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike odpravnine utemeljen.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavna odločba
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
ZPP člen 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-15. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnega premoženja – priprave za glavno obravnavo – postavitev izvedenca – rok za plačilo predujma – prekluzivni rok
Odločitev, ali bo na predlog stranke (udeleženca) postavilo izvedenca, kakšen predujem bo naložilo predlagatelju ter kakšen rok mu bo dalo za njegovo plačilo, je zgolj in samo v domeni sodišča. Da gre za (procesne) odločitve, ki sodijo zgolj v pristojnost sodišča, jasno nakazuje tudi določba 15. točke 1. odstavka 270. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Morebitna praksa nekaterih sodnikov, da se o teh okoliščinah s strankami pogovarjajo, tega dejstva ne more spremeniti.
Višina nagrade, ki gre za izdelano mnenje posameznemu cenilcu (izvedencu), angažiranemu v določeni sodni zadevi, je povsem odvisna od konkretnih (relevantnih) okoliščin takšne zadeve, to je od njene kompleksnosti kot tudi od narave nalog, ki so v tem okviru izvedencu naložene. Glede na to variirata tako višina nagrade kot tudi višina zanjo zahtevanega predujma. Zato ni moč govoriti o kakršnikoli „standardni“ (običajni) višini nagrade. Hkrati pa „golo“ sklicevanje na posamičen sklep o nagradi, izdan v drugi civilni zadevi, ne more biti zadosti prepričljiv argument. Predlagatelji namreč v tem oziru niso podali nobenih navedb v zvezi z okoliščinami zadeve (v kateri je bil sklep izdan), ki so bile odločilne za odmero višine nagrade in ki bi kakorkoli kazale na primerljivost s predmetno zadevo.
Čeprav se lahko rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma, na predlog prizadete osebe, če so za to upravičeni razlogi, podaljša, je to po svojem bistvu še vedno prekluziven rok.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri delu, ko so s PVC folijo prekrivali streho na lesenem objektu in mu je pri sestopu s strehe spodneslo lestev, zaradi česar je padel z višine treh metrov. Spuščanje po lestvi z višine treh metrov je nevarno delo, za nevarno dejavnost pa objektivno odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja.
dejansko stanje prekrška – vožnja po prednostni cesti
Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da ima voznik, ki vozi po prednostni cesti, prednost pred vozili na cestah, ki to cesto križajo in ga dejstvo, da prednostna cesta poteka v ovinku v katerem je eden ali več krakov stranskih cest (križišče) ne zavezuje, da bi moral posebej nakazati, da bo še naprej vozil po prednostni cesti, torej, da ne namerava spreminjati voznega pasu oziroma da ne namerava zapeljati na nobeno od stranskih cest.
plača - povračilo preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je na podlagi 3. a člena ZSPJS vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska, ker tožena stranka v spornem obdobju pomotoma izplačevala plačo na podlagi količnika 5,00 namesto 4,70, kot je bila določena plača za delovno mesto diplomatski naziv svetovalec. OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravici zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Iz te določbe izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno, tako glede vednosti kot volje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na zaključek, da o zmoti ni možno govoriti. Po oceni pritožbenega sodišča razlog, zaradi katerega je prišlo do zatrjevanega preplačila, ni bil ugotovljen, čeprav je za odločitev bistvenega pomena. Če je dejansko prišlo do pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna, če pa ni šlo za pomoto in je bilo izplačilo opravljeno po nalogu tožnici predpostavljenega delavca, je zahtevek neutemeljen.
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja sodno varstvo pravic zoper prvostopenjski pravni akt o odmeri invalidske pokojnine, ki pa je pravnomočen, saj zoper njega ni bilo uveljavljeno redno pravno sredstvo. Z izpodbijanim sklepom je zato takšna tožba glede na 75. čl. ZDSS-1 zakonito zavržena, saj mora po tej določbi sodišče na obstoj procesne predpostavke za vsebinsko sojenje paziti po uradni dolžnosti. Po 75. čl. ZDSS-1 je namreč dolžno že v predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavreči med drugim tudi v primeru, če je vložena zoper posamični upravni akt, ki ga je bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, pa ta sploh ni bila vložena, kot v obravnavani predmetni zadevi.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nesprejemanje storilčevega zagovora in navajanje prekrškovnega organa v pritožbi, kakšno bi bilo pričakovano ravnanje kršitelja ter da so policisti naredili vse, da bi takoj po prometni nesreči prišli v kontakt s kršiteljem in z njim opravili postopek, predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pritožba ni dovoljena.
SZ-1 člen 24, 24/4, 92, 94. SZ člen 125. SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7. OZ člen 299.
obveznosti lastnika stanovanja – obveznosti najemnika stanovanja – stroški beljenja zidov v skupnih delih stavbe – stroški vzdrževanja – pasivna legitimacija – lastnik – upravljanje s stvarjo
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, če med najemnikom in lastnikom ni drugačnega dogovora.
Beljenje zidov v skupnih delih stavbe ne sodi med obratovalne stroške, ki bi bremenili najemnika stanovanja, temveč gre za vzdrževalna dela kot ukrep za ohranitev substance objekta.
ZJU člen 24, 24/1, 24/5, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2, 152a. ZDSS-1 člen 42. ZDR-1 člen 200, 200/3. URS člen 23.
premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi
Navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila premestitev zaradi delovnih potreb izvedena v skladu z 147, 149., 150. in 152.a členom ZJU, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za ugotovitev, da je podan zakoniti razlog premestitve. Taka navedba pomeni le prepis zakonske določbe, ne pa navajanje konkretnih razlogov, zakaj in na kakšen način je predstojnik prišel do ocene, da bi s premestitvijo tožnika lahko bilo zagotovljeno učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zato je izpodbijani sklep o premestitvi nezakonit.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27. ZBPP člen 13.
delna oprostitev plačila sodne takse – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odločba ustavnega sodišča
Sodišče o delni oprostitvi plačila sodnih taks odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, in sicer na podlagi kriterijev ZBPP za ugoditev prošnji prosilca za brezplačno pravno pomoč.
denarna kazen - zloraba pravic - razžalitev - sodišče
Očitki tožnika: „naj po pravici pove, koliko je dobila podkupnine, da je zavarovalnico dobro zagovarjala pa tudi odvetnica, ali si bosta podkupnino delili, ali sta dobili vsaka svojo kuverto“, „te člene kar jih pišete iz knjig v glavi, pa imate same smeti“, „rešite že enkrat to zdravilišče, ker mi pripada, če ne pa ne smete čakat, ker vas bom našel samo, kaj se bo zgodilo si sami pripišite“, … so žaljivi in izražajo prezir tako do sodnice, kot tudi so samega sodišča. Zato je izrek denarne kazni utemeljen.
Zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev je opredeljeno kot zloraba procesnih pravic in sankcionirano z denarno kaznijo.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – tarif. št. 3100 ZOdvT – nastanek terjatve za plačilo stroškov – pobot terjatev
Za odmero nagrade za postopek po tarifni štev. 3100 ZOdvT je ključno, ali je odvetnik v postopku opravljal naloge, za katere ta tarifa predvideva, da mu gre nagrada, to je ali je prejemal sodna pisanja, ali jih je pregledoval, ali je pripravljal kakšna gradiva, ali je s stranko opravljal posvete, ji dajal nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada za postopek torej ne zajema le nagrade za sestavo pripravljalne vloge, kot to napačno tolmači pritožba.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane šele z odločbo, s katero so ti pravdni stroški ugotovljeni, to je odmerjeni. Ker so bili prvemu tožencu stroški odmerjeni po začetku stečajnega postopka, ob začetku slednjega niso bili izpolnjeni pogoji o pobotu terjatev po 261. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Določbo prvega odstavka 158. člena ZPP je mogoče uporabiti le ob ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlagala, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, ker je presodilo, da zanjo ni več pravne koristi. Ta del izreka sklepa je pravnomočen, saj tožeča stranka zoper tovrstno odločitev ni vložila pritožbe. Zato je glede stroškovnega dela zahtevka potrebno šteti, da v predmetnem sporu ni uspela.
plača - obveznost plačila - izostanek stranke z naroka - zaslišanje pravdnih strank
Zaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku, ki se ga toženec ni udeležil, niti ni izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Toženec bi moral pravočasno poskrbeti za ustrezno opravičilo, ki bi dokazovalo, da je z naroka upravičeno odsoten. Ker takšnega opravičila ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je podan razlog iz 2. odst. 258. čl. ZPP (druga stranka se ne odzove sodnemu vabilu) in je zaslišalo samo tožnico.
Toženec tožnici ni obračunaval plače v dogovorjeni višini, kakršna izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, niti sorazmernega dela regresa za letni dopust niti stroškov v zvezi z delom niti dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo. Zato tožnica od toženca utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih zneskov.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek
Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - razvezana zakonca
V 114. členu ZPIZ-1 je določeno, da ob pogojih iz 110. člena ZPIZ-1 pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja 3 leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Tožnica in pokojni sta bila poročena. Kasneje sta se zaradi težav pokojnega z alkoholom razvezala. Imata dva skupna otroka. Po razvezi se je njun odnos bistveno spremenil (pokojni mož je ponovno začel sodelovati in tožnici pomagati, h gospodinjstvu je prispeval s svojim delom in denarjem, ...). Med tožnico in pokojnim je nastala izvenzakonska skupnost. Ker so bili podani vsi pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.