Samo z javno ali po zakonu overjeno listino ali pravnomočno sodno odločbo je v izvršilnem postopku mogoče dokazati prehod obveznosti v primeru, ko izvršilni predlog vloži nekdo, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik.
ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48.a, 48.a-6, 48.a-10, 48.b, 48.c.. URS člen 155.
lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbene lastnine - retroaktivnost zakona
Revizijski postopek pa Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS štev. 55/92, 7/93 in 31/93, v nadaljevanju ZLPP) je namenjen reviziji lastninskega preoblikovanja in ga je mogoče opraviti glede na situacije določene v 1. odst. 48. člena ZLPP. V 2.odst. tega zakonskega določila pa so navedeni primeri, ko lahko predlagatelji ocenijo, da obstoji utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. V takih primerih revizijski organ opravi postopek revizije, to pomeni, da navedeni primeri še ne pomenijo, da je tudi dejansko prišlo do oškodovanja družbene lastnine. To mora tožeča stranka šele dokazati v pravdi.
Prevzemnik dolga ima proti upniku vse ugovore, ki jih ima iz posla prvotni dolžnik, torej tudi ugovor višine terjatve. V primeru takega ugovora je dokazno breme na strani upnika (tožeče stranke).
Izvršilni naslov je sklep o začasni odredbi, izdan pred uvedbo sodnega postopka po tožbi zaradi motenja posesti. Rok iz 444. čl. ZPP zato ne pride v poštev.
Potem, ko je 40. člen Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe nehal veljati, razlikovanje med kmetijskim in stavbnim zemljiščem ni več bistveno. Treba je ugotoviti tržno ceno razlaščenega zemljišča.
Posestno varstvo stvarne služnosti poti (3. odst. 70. čl. ZTLR) lahko s tožbo uveljavi le lastnik oz. posestnik gospodujočega zemljišča in ne kdo drug, ki je vozil po tej poti.
Vnuk v prometni nesreči umrle oškodovanke ni oseba, ki bi v smislu določb 60. člena ZKP bila upravičena kot oškodovanec kot tožilec nadaljevati kazenski pregon zoper obdolženca, zato je sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru zoper obtožnico, ki jo je vložil, upravičeno odločalo, da jo zavrže po določbi drugega odstavka 277.člena ZKP.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostujejo navedbe v tožbi in odsotnost pravilno vabljene tožene stranke, ki tudi ni z odgovorom na tožbo oporekala tožbenemu zahtevku. Sodišče se ne spušča v dokazovanje trditev v tožbi. Toda, če je tožnik sam predložil dokaze - ti ne smejo biti v nasprotju s navedbami v tožbi.
Ne glede na morebitno utemeljene učitke prvotoženi stranki, da ni poskrbela za smotrno uporabo družbenih sredstev, pa pritožbeno sodišče meni, da tako ravnanje še ne more pomeniti razloge za razveljavitev določene pogodbe.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSK00321
ZPP (1977) člen 12, 12. ZNP člen 136, 136.
predhodno vprašanje - mejni spor
Kadar je v pravdnem postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice (1. odst. 42. čl. ZTLR) sporna meja med zemljiščema, mora sodišče kot o predhodnem vprašanju najprej odločiti o meji med tema dvema zemljiščema v skladu z določbami 136. čl. ZNP.
kršitev kazenskega zakona - sočasna uporaba prejšnjega in sedaj veljavnega zakona
Materialno pravo se uporablja enotno in se pri odločitvi o istem kaznivem dejanju ni dopustno hkrati sklicevati na določbe prej veljavnega zakona in sedaj veljavni zakonik.Sodišče je zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 4.tč. 372.čl. ZKP s tem, ko je kaznivo dejanje pravno opredelilo po KZ RS in tudi v pogojni obsodbi določilo kazen sklicujoč se na določilo tega zakona, po drugi strani pa je samo pogojno obsodbo izreklo na podlagi določbe sedaj veljavnega kazenskega zakonika.
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 21. ZZK člen 17, 17/1.
vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni vpisi so dopustni zoper tistega, na katerega je v času vložitve predloga že vpisana pravica, glede katere naj se izvrši vpis (pravno pravilo paragrafa 21 Zakona o zemljiških knjigah, sedaj prvega odstavka 17. člena Zakona o zemljiški knjigi).
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNE TAKSE
VSK0000322
ZZZDR člen 51, 51/2. ZST tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 3, 3/3. ZST člen 25, 25/6.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - poslovni delež - začasna odredba - verjetnost terjatve - taksa za ugovor - odmera sodne takse
Poslovni delež v podjetju, ustanovljenem po razvezi zakonske zveze, ne predstavlja skupnega premoženja bivših zakoncev, četudi bi bila sredstva za vloženi kapital pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR).
Takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi je potrebno odmeriti glede na takso za začasno odredbo po 3. odst. 3. tarifne številke Zakona o sodnih taksah in ne glede na vrednost spornega predmeta iz tožbe.
Po 2. odst. 1. tarifne številke ZST znaša taksa za ugovor polovico takse za predlog za izdajo začasne odredbe, torej 50 taksnih točk.
Registrsko sodišče na podlagi odločbe drugostopnega sodišča o spremembi njegovega sklepa in zavrnitvi zahtevka za vpis v sodni register, opravi vpis izbrisa opravljenega vpisa z odredbo, ne pa s sklepom. Registrskemu sodišču namreč ni potrebno ponovno odločati o predlogu oz. zahtevku za vpis, ker je o njem v izpreminjevalnem sklepu odločilo že sodišče druge stopnje. Z izdajo odločbe o nepravilni obliki in z danim nepravilnim pravnim poukom ni mogoče spremeniti objektivnega prava, torej ni mogoče vzpostaviti pravnega sredstva, ki ga procesni zakon ne predpisuje.
ZGD člen 394, 394/1, 394/4, 394, 394/1, 394/4. ZSReg člen 29, 29-2, 30, 30/1, 29, 29-2, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 38, 24, 38.
zavrženje predloga - zavrnitev predloga
Dokazilo o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne predstavlja procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register. Procesni predpostavki za odločanje o predlogu za vpis prenehanja družbe po skrajšanem postopku sta namreč sklep družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in po notarju oz. po odvetniku overjena izjava, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Če predlagatelj na zahtevo registrskega sodišča ne predloži dokazila o resničnosti izjave, registrsko sodišče ne more predloga za vpis v sodni register zavreči kot nedovoljenega, ampak ga lahko kvečjemu zavrne kot neutemeljenega.
Naš pravni red skuša v načelu vzdržati pravne posle v veljavi. Ničnost pravnega posla je zato najostrejša in skrajna sankcija za ugotovljeno nezakonitost pri sklepanju tega. Ugotovitev sodišča prve stopnje,da sta toženi stranki sklenili darilno pogodbo namesto prodajne z namenom,da se izogneta plačilu davka, ne mora imeti za posledico ničnost pravnega posla, kvečjemu se lahko takšna pogodba šteje za navidezno v smislu čl. 66/1.
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se lahko le izjemoma izda sklep brez naroka. Praviloma pa je treba razpisati narok, ali pa vsaj zaslišati stranke, da bi tako lahko sodišče ugotovilo osnovne zakonske pogoje za začasno odredbo. Brez naroka je možno odločiti le, če je predlog očitno neutemeljen.
Vprašanje ničnosti pogodbe, s katero je tožeča stranka od tožene kupila poslovni prostor, katerega izpraznitev zahteva s tožbo, je za odločitev o utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka predhodno vprašanje.
Če lastnik (imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini) sprva privoli, da mu nekdo z gradnjo prizidka zazida vhod, skozi katerega je v svojo prodajalno prinašal blago, še pred začetkom gradnje pa svoje soglasje prekliče, potem gradnja prizidka z zazidavo teh vrat predstavlja neutemeljeno vznemirjanje lastnika (imetnika pravice uporabe). V primeru, ko je nepremičnina sicer v solastnini, vsak od solastnikov pa uporablja njen v naravi določen del, se za primer, ko solastnik vznemirja (so)lastninsko pravico drugega solastnika (ne da bi mu njegov v naravi določen del nepremičnine odvzel), smiselno uporabljajo določbe ZTLR o izvrševanju lastninske pravice in varstvu lastnika pred neutemeljenim vznemirjanjem tretje osebe, zlasti določbe 42. člena ZTLR.