Invalidnost in telesna okvara(TO) sta popolnoma različna pravna instituta. TO je podana, če nastane pri zavarovancu znatnejša onesposobljenost, bistvenejša poškodovanost ali izguba posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. Zato je lahko invalidnost in posledično kategorizacija v katero od treh kategorij podana zaradi zdravstvenega stanja, ki ne predstavlja telesne okvare in seveda tudi obratno, zdravstveno stanje lahko predstavlja telesno okvaro, ne povzroča pa invalidnosti.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostujejo navedbe v tožbi in odsotnost pravilno vabljene stranke, ki z odgovorom na tožbo ni oporekala tožbenemu zahtevku. Sodišče se ne spušča v dokazovanje trditev v tožbi, vendar mora bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjen tudi pogoj iz 4. točke 332.člena ZPP, in sicer, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
Preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila (asignatarju) ni dovoljen, če je nakazovalec (asignant) izdal nakazilo za izpolnitev kakšnega svojega dolga. Po določilu 1.odst. 1031. člena ZOR lahko nakazovalec (asignant) prekliče pooblastilo dano nakazancu (asignatu) le do trenutka, ko ta izjavi, da sprejme nakazilo, ali dokler ga ne izpolni.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost - pritožba
Toženec je za posledice zamude zvedel šele z vročitvijo sodbe, zato od takrat teče rok za vrnitev v prejšnje stanje. Ker torej predlog ni bil vložen prepozno, tožnik tudi nima pravice pritožiti se zoper sklep, s katerim je bilo odločeno, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.
ekstradicija - zakonski pogoji za izročitev tujega državljana
Zakonski pogoji za izročitev niso izpolnjeni v primeru, ko je iz note tujega veleposlaništva razvidno, da pristojni organi tuje države ne vztrajajo več pri prošnji za izročitev in je zato sodišče pravilno ravnalo, ko je v skladu z določbo 1. odstavka 527.čl. ZKP, prošnjo za pripor in ekstradicijo zavrnilo.
stečaj - preizkušanje prijavljenih terjatev - napotitev na pravdo
Stečajnemu upravitelju ni potrebno navesti razlogov prerekanja prijavljene terjatve, senat pa izda sklep o napotitvi na pravdo, ker zakon tako določa. Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/2, 26, 26/1.
odpoved - rok
Za odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, velja enoletni odpovedni rok. Ker se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, je dan sodne odpovedi dan dogodka, od katerega je treba šteti navedeni rok.
ZIP člen 96, 96/1, 96/4, 244, 266, 266/1-3, 96, 96/1, 96/4, 244, 266, 266/1-3.
začasna odredba - sklep - ugovor - dolžnikov dolžnik
Dolžnikova dolžnica je sicer specifična udeleženka izvršilnega postopka, saj se nanjo raztezajo učinki začasne odredbe, izdane na podlagi 3. točke 1. odstavka 266. člena ZIP. Vendar pa ji zakon (ZIP) ne daje pravice do pravnega sredstva (ugovora) proti sklepu o izdani začasni odredbi (tako kot tudi nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu).
ZOR člen 9, 154, 170, 9, 154, 170. UZITUL člen 1, 1.
odškodninska odgovornost države R Slovenije - Ministrstvo za obrambo
Država R Slovenije - Ministrstvo za obrambo je odgovorna za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec kot vojak bivše Jugoslovanske armade, ko je služil redni vojaški rok, ker ga je vojak iste vojne pošte zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in nestrokovnega ravnanja z orožjem ustrelil v glavo in mu povzročil telesne poškodbe. Odškodninska zavezanost države R Slovenije - Ministrstva za obrambo temelji na 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, ki določa, da prevzemajo organi R Slovenije izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile s prejšnjo ustavo R Slovenije in ustavo SFR Jugoslavije prenešena na organe SFRJ.
prepovedan prehod čez državno mejo - razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom
Ilegalni prehod čez državno mejo ne pomeni kaznivega dejanja temveč le prekršek. Brž ko pa je mogoče govoriti o organizirani skupini in ko gre za enega od organizatorjev te skupine katerega vloga je pri prehodu meje ključnega pomena, pa lahko govorimo le o kaznivem dejanju in ne več samo o prekršku.
Če teče pravdni postopek po ugovoru zoper plačilni nalog v skladu z 451.členom ZPP, tožena stranka ne more spreminjati mandatne tožbe, lahko pa delno umakne postavljeni zahtevek.
ZOR v prvem odstavku 109. člena določa, da se na ničnost lahko sklicuje tudi vsaka zainteresirana oseba. Imeti mora torej pravni interes za to, da se ničnost nekega pravnega posla ugotovi v pravdi, to je po pravilih, ki veljajo za vsako ugotovitveno tožbo v smislu določil 187. člena ZPP. Brez sodne ugotovitve mora biti pravni položaj tožnika ogrožen, ali pa mu preti škoda. V obravnavanem primeru za tako situacijo očitno ne gre, saj so tožniki kot bivši zaposleni pravnega prednika prve tožene stranke do lastninjenja upravičeni v skladu z določili členov 1, 12 in 16 Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, seveda v tam določenih rokih, ne glede na sporno pogodbo.
Čeprav tožniki v pritožbi sicer zatrjujejo (drugače kot v sami tožbi), da je lastninjenje za njih drugotnega pomena, pa edino to v konkretnem primeru lahko predstavlja njihov pravni interes za tožbo. Iz prej pojasnjenega sledi, da ta njihova pravica ni ogrožena, zato pa tudi njihov interes v smislu 109. člena ZOR za ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 2. 12. 1992 o prenosu družbenega kapitala ni podan. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej pravilna in zakonita.
Povsem ustrezna in primerno obrazložena pa je tudi odločitev o zavrnitvi podrejenega zahtevka tožnikov. Čeprav kot soustvarjalci premoženja svojega bivšega podjetja gotovo niso neprizadeti ob tem, kar se z njim dogaja, pa jih samo to dejstvo še ne more upravičiti k postavitvi zahtevka za razveljavitev pogodbe, pri kateri niso pogodbena stranka. Določila 111. in 112. člena ZOR, na katera se prvo sodišče pravilno sklicuje, glede legitimacije za tako tožbo ne dopuščajo nobenega dvoma ali drugačne razlage.
Določilo o kogentnosti predpisane mere zamudnih obresti izhaja iz 2. odstavka 277. člena ZOR - samo v primeru, da sta pogodbeni stranki dogovorili višjo obrestno mero pogodbenih obresti - torej tistih, ki pomenijo plačilo za posojeni kapital, so lahko v času plačilne zamude tudi zamudne obresti višje od predpisane mere. Dogovori o obrestih, na podlagi katerih v razmerah stabilne domače denarne enote - v tej pravdi pa nemške marke - obveznost v kratkem času doseže in preseže znesek posojene glavnice, ne glede ali so podani elementi oderuštva, kršijo nekatera splošna načela ZOR-a. Kadar je v kreditni pogodbi dogovorjena devizna klavzula z vezavo danega kredita na nemško marko (DEM), je vtoževane terjatve potrebno obravnavati kot terjatve v tuji valuti. Za take primere se smiselno uporablja določilo noveliranega 3.odst. 399. člena ZOR o obrestni meri med "drugimi osebami" , ko velja obrestna mera, ki jo banka določa v kreditnih pogodbah za podobno vrsto posla (podobno predvsem glede trajanja kreditiranja in plačilne zamude - za tako razdobje se šteje kredit kot vezana hranilna vloga). Pri deviznih terjatvah ta smiselna uporaba 3.odst.399. člena ZOR pomeni ugotovitev obrestne stopnje pri bančnih deviznih depozitih.
Motilno dejanje je možno realizirati tudi tako, da tožena stranka uporabi za motenje osebni avto, ki ga tretja oseba postavi na služnostno pot, tožena stranka pa ne dovoli lastniku avta, da bi avto umaknil in s tem sprostil pot. Tudi na ta način je bilo onemogočeno izvrševanje zadnje posesti pravice voženj.
Prednostno poplačilo na podlagi kateregakoli pravnega temelja, se v stečajnem postopku lahko uveljavlja samo z pravočasno prijavo, ki je tudi podvržena preizkusu na naroku za preizkus terjatev. Brez zahtevka - v pravdi s tožbo in v stečaju s prijavo, pa sodišče po uradni dolžnosti ne odloča o terjatvah in pravicah upnikov.
Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da ni prišla v zamudo s plačilom tistega dela obveznosti, ki je bil nesporen in nato v pravdi tudi pripoznan, saj je bila sporna samo višina obveznosti, tožena stranka pa ob točno dogovorjenem roku za plačilo ni naredila nič, da bi se višina pravočasno ugotovila.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0000325
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZIP člen 251d.
zemljiška knjiga - vknjižba zastavne pravice - zaznamba začasne odredbe - začasna odredba za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine vpisane v C listu zemljiške knjige ni ovira za vknjižbo zastavne pravice na podlagi sporazuma strank na isti nepremičnini.
Ni namen postopka za popravo oziroma dopolnitev predloga za vpis podatkov v sodni register v tem, da predlagatelj vloži predlog zato, da bi si zavaroval določene pravice (na primer do dokapitalizacije, kot je to očitno hotel predlagatelj, ki je dne 29.12.1994 vložil predlog, očitno nesposoben za vsebinsko obravnavanje), šele potem pa začne zbirati vse potrebne listine.