• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSLJ Sklep I Cp 818/2025
    26.5.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093605
    ZPP člen 337, 337/1, 426. SPZ člen 25.
    motenje posesti - parkiranje - souporaba nepremičnine - soposest - zadnja mirna posest - zadnje posestno stanje - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvrševanje posesti - ustna prepoved kot motilno ravnanje - nedovoljena pritožbena novota

    Za odločitev o zahtevku za prepoved motenja posesti je bilo pomembno le zadnje posestno stanje. To pa je bilo takšno, da sta pravdni stranki na spornem dvorišču imeli soposest in da je na spornem delu parkiral tisti, ki je prišel prej. Tožnica (oz. njen najemnik) torej na spornem zemljišču ni imela izključne posesti.

  • 982.
    VSLJ Sodba II Cp 420/2025
    26.5.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00093542
    ZKZ člen 23. URS člen 23, 157. SPZ člen 66. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 11, 11/3, 339, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1.
    zloraba procesnih pravic in sodnega varstva - denarna odškodnina - tožba v upravnem sporu - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - predkupna pravica

    Bistveni razlikovalni znak s splošno odškodninsko odgovornostjo po prvem odstavku 131. člena OZ je torej, da za ugotovitev zlorabe pravice malomarnost povzročitelja ne zadošča, temveč takšen zaključek upraviči le obstoj naklepa, ki je v tem, da je bil očitni ali izključni namen za vložitev določenega pravnega sredstva v (nedopustnem) škodovanju nasprotni stranki.

  • 983.
    VSL Sklep III Cp 954/2026
    26.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093408
    ZPP člen 112, 112/1, 343, 343/2, 346, 346/1. ZDZdr člen 30. ZNP-1 člen 36, 36/3.
    nedovoljena pritožba - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - prepozna pritožba zavržena - prepozna pritožba v nepravdnem postopku

    Prepozno pritožbo je treba (prav tako kot je treba nedovoljeno) zavreči (prvi odstavek 346. člena ZPP). V konkretnem primeru niso podani tehtni razlogi, da bi se lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1). Ti niti niso zatrjevani, sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 5. 2026 pa je bil tudi vsebinsko presojen na osnovi pritožbe same zadržane osebe.

  • 984.
    VSLJ Sklep III Cp 952/2026
    26.5.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093470
    ZPND člen 3, 19, 21, 22b, 22b/4.
    ukrepi po ZPND - zavrnitev predloga - žrtev nasilja v družini - prepoved približevanja - nasilje v družini - ponovitvena nevarnost

    Namen zaščite žrtev nasilja po ZPND ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagateljica žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja.

    Ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem in plačevanjem preživnine po spremembi družinske situacije sta namenjena postopek za delitev skupnega premoženja in postopek za varstvo koristi otroka, ne ukrepi za zaščito pred (ekonomskim) nasiljem.

    Pravilen je materialnopravni sklep, da predlagateljica ni (več) žrtev nobene od oblik nasilja in da pretekla dejanja nasprotnega udeleženca niso (več) vir njene ogroženosti.

  • 985.
    VSLJ Sklep I Cp 328/2025
    26.5.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093759
    SPZ člen 73, 73/1, 99, 99/1. ZPP člen 8.
    vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - ureditev meje - celovita dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - soočenje prič s stranko - dokazna ocena izpovedbe strank in priče

    Brežina je ves čas obstajala, ni nastala, pa tudi se ni z ravnanji toženca pomaknila v parcelo 692, le meja med parcelama 692 in 694 je bila urejena drugače, kot so mejaši domnevali pred njeno ureditvijo (in skladno s to domnevo nepremičnini uporabljali), s potekom nad brežino. Nezadovoljstvo z ureditvijo meje ne more biti podlaga za negatorno tožbo.

  • 986.
    VSLJ Sodba II Cp 991/2025
    26.5.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00093878
    SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 100.
    načelo vestnosti in poštenja - negatorna tožba - varstvo solastnika - solastnina na nepremičnini - vznemirjanje - zaščita pred vznemirjanjem - neutemeljeno vznemirjanje - protipraven poseg - stopnja vznemirjanja

    Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje obstoj vsakršnega posega v lastninsko pravico, ampak mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera. Poseg postane protipraven, ko doseže določeno intenzivnost in s tem predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

  • 987.
    VSLJ Sklep VI Cpg 139/2026
    26.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSLJ00093478
    ZPP člen 105, 105/2, 108, 180, 181, 181/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 421.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - preizkus po uradni dolžnosti - vsebina tožbe - vsebinska pomanjkljivost - formalna pomanjkljivost

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni dopustna, če ima stranka v izvršilnem postopku na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim je mogoče doseči isti cilj. Dolžnik lahko vprašanje veljavnosti prehoda terjatve učinkovito uveljavlja v izvršbi, saj ZIZ za tak položaj vsebuje poseben ugovorni razlog. To pomeni, da izvršilni postopek omogoča presojo istega vprašanja in s tem zagotavlja polno in učinkovito varstvo glede veljavnosti oziroma učinkov cesije.

  • 988.
    VSLJ Sklep IV Cp 796/2026
    26.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093658
    DZ člen 7, 156, 157, 190.
    začasna odredba v družinskih zadevah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba enaka predlogu v nepravdnem postopku - največja korist otroka - načelo najmilejšega ukrepa - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ukinitev stikov - ogroženost otroka - trening starševskih veščin - začasna določitev preživnine

    Če naj se z začasno odredbo uredi taka vsebina, kakršna naj bi se uredila tudi s končno odločitvijo, velja, da naj se z začasno odredbo ne določi vnaprej (prejudicira) končne odločitve sodišča v primeru, ko bi obstoj in trajanje začasne ureditve tako močno in trajno prizadel interese otroka ter obeh staršev, da bi vplival na končni izid postopka.

  • 989.
    VSLJ Sklep IV Cpg 171/2026
    26.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00093874
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - slabo finančno stanje - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme

    Upnica v pritožbi ponavlja podatke iz bilance stanja in izkazov poslovnega izida, ki pa ne morejo biti odločilni za presojo subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Slab finančni položaj dolžnice namreč sam po sebi še ne izkazuje nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost.

    V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodo, saj omejuje njegovo upravičenje, da s stvarjo prosto razpolaga. Zato v primeru, ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma ni mogoče govoriti o neznatni škodi, saj gre za poseg v ustavno varovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, bi morala to upnica utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve.

  • 990.
    VSLJ Sodba I Cp 334/2025
    26.5.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093841
    SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 217/3. ZPP člen 8.
    stvarna služnost - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - presoja dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - dejanska uporaba poti - dokazna ocena - redno izvrševanje služnosti

    Za izkaz priposestvovanja služnosti bi tožnica morala izkazati, da je pot (sama ali po obdelovalcih) neovirano uporabljala 20 ali vsaj 10 let. Priča D. D. je izpovedala, da je bila trasa 1 ponavadi zaprta, ker so bila tam nastavljena korita in sončniki, kar je razumela kot prepoved vožnje, le če je bila pot prosta, jo je uporabila tudi priča C. C. Vsekakor ni šlo za enkratno ali zgolj občasno oviro, pač pa za stalno nasprotovanje uporabi poti s strani tožencev (z nastavljanjem sončnikov, korit, ki jih gotovo ne gre pripisati obiskovalcem gostilne, avtomobilov), ki sta se ga obdelovalca tudi držala. Tožnica ni izkazala redne uporabe sporne poti za točno določene potrebe oz. s točno določenim namenom, temveč se je trasa 1 uporabljala le kot priložnostna bližnjica (če je bila prosta) ob siceršnji pretežni uporabi javne in drugih poti, po katerih sta obdelovalca dostopala do travnika. Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne služnosti je lahko le njeno dolgotrajno in pošteno izvrševanje tako, da je bilo izvrševanje opazno in da lastnik temu ni nasprotoval. Uporaba poti 1 zgolj kot bližnjice, če je bila slučajno prosta, pa ne predstavlja rednega in neoviranega izvrševanja služnostne pravice, temveč uporabo poti na skrivaj oziroma nepošteno, saj sta obdelovalca za prepoved vedela.

  • 991.
    VSLJ Sklep II Cp 1576/2025
    26.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00093655
    ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 20, 20/2, 20/3, 35. ZPP člen 337, 337/1.
    sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - pisni dogovor - ustni dogovor - nepravdni postopek - postopek po ZVEtL - dokazna pravila - nedopustna pritožbena novota - solastnina na nepremičnini - dejanska etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavrnitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini

    Pravni naslov za pridobitev lastninske pravice po 19. členu ZVEtL-1 je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa. Tudi priposestvovanje se v postopku po ZVEtL-1 lahko dokazuje le s pravnim naslovom v smislu 19. člena, torej z ustrezno listino, zato ni možno dokazovanje priposestvovanja po klasičnih pravilih stvarnega prava.

  • 992.
    VSMB Sklep I Ip 189/2026
    25.5.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00096742
    ZIZ člen 34, 34/3, 133, 133/4, 141, 141/5.
    ustavitev izvršbe - družbenik družbe - ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - delovno razmerje - poslovodna oseba

    Neutemeljeni so upnikovi pritožbeni očitki v zvezi s tem, da je dolžnik kot poslovodna oseba in hkrati lastnik podjetja A. d.o.o. tudi zaposlen v tem podjetju. Kot je sodišče upniku obrazložilo že v dopisu z dne 26. 11. 2025 (in kot izhaja tudi iz listin, ki jih je v postopku predložil upnik - obvestila ZPIZ z dne 29. 9. 2025), je namreč dolžnik za polni delovni čas zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba (direktor) družbe A. d.o.o. Navedeno v nasprotju s prepričanjem upnika pomeni, da dolžnik ni zaposlen v navedeni družbi in ne prejema plače in drugih stalnih denarnih prejemkov iz tega naslova, zaradi česar izvršba na njegovo plačo oziroma druge stalne denarne prejemke ni mogoča. Sodišče druge stopnje glede tega še dodaja, da lahko poslovodne osebe v družbi opravljajo funkcijo poslovodje tudi na podlagi statusno-pravnega razmerja, ne da bi bile z družbo v delovnopravnem razmerju, v takem primeru pa se za potrebe zavarovanja uporablja šifra zavarovanja 040, kot to iz izpiska iz registra ZZZS (l. št. 15) izhaja tudi za dolžnika. Po pojasnjenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da dolžnik ni zaposlen in da viri za to izvršilno sredstvo ne obstajajo, izvršbo na dolžnikovo plačo utemeljeno ustavilo.

  • 993.
    VSLJ Sklep I Ip 495/2026
    25.5.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00093593
    ZIZ člen 172, 196, 196/2, 201, 201/1. SPZ člen 199, 199/1. OZ člen 216, 216/3, 217, 225, 225/1.
    sklep o poplačilu - zemljiško pismo - pravica iz vrednostnega papirja - prenos prijavljene terjatve - indosament

    Priglasiteljica ne samo ni izkazala, da za priglašeno terjatev nima izvršilnega naslova, temveč ni izkazala niti, da je sploh imetnica pravice iz papirja. To pa pomeni, da ni izkazala, da ima sploh pravico biti poplačana iz kupnine za nepremičnino, oz. da je upnica zemljiškega dolga. Vse, kar je izkazala, je, da ima pravico do papirja, do posesti zemljiškega pisma, iz kakršnegakoli razloga že. Kot taka pa procesno in stvarno niti ni oseba, ki ima po citiranih določilih in po prvem odstavku 201. člena ZIZ pravico biti poplačana oziroma takšne pravice sploh ne izkazuje, zato ne gre za osebo, zoper katero bi bila sploh potrebna tožba na izpodbijanje terjatve.

  • 994.
    VSLJ Sklep II Cp 788/2026
    25.5.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSLJ00093837
    ZD člen 138, 138/1, 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - neopravljena zapuščinska obravnava - odpoved dedovanju - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - izročilna pogodba - zemljiška knjiga - učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo

    Od odločitve v zemljiškoknjižni zadevi je odvisno, ali je potrebna in utemeljena izdaja dodatnega sklepa o dedovanju. Če bo v zemljiškoknjižnem postopku sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist B. B. na podlagi izročilne pogodbe postal pravnomočen, bo vknjižba učinkovala od 23. 1. 2026, izpodbijani sklep pa je bil izdan 28. 1. 2026. V primeru vknjižbe lastninske pravice v njeno korist dodatno najdenega premoženja ne bo, saj zapustnica pri spornih nepremičninah ne bo več vknjižena kot lastnica nepremičnin. V nasprotnem primeru, če bo dedinja v zemljiškoknjižnem postopku uspela in bo predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice zavrnjen, pa bo ne glede na izročilno pogodbo o navedenih nepremičninah treba odločiti kot o naknadno najdenem premoženju v tem postopku.

  • 995.
    VSLJ Sklep I Cp 1048/2025
    25.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00093550
    ZPP člen 112, 112/1, 188, 188/3, 188/4.
    vloga, ki na pristojno sodišče prispe po poteku roka - umik tožbe - fikcija umika tožbe - sodni rok - vročitev s fikcijo - pravočasna vloga - vloga poslana nepristojnemu sodišču

    Če je vloga poslana na napačen naslov, s tem rok ni varovan, ampak se šteje, če je vloga vezana na rok, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP).

  • 996.
    VSLJ Sklep II Cp 121/2025
    25.5.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSLJ00093734
    ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1, 20/2, 20/3.
    vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - splošni skupni del - podstrešje - posamezen del stavbe - neprimeren dokaz - pravni naslov za lastniško posest - priposestovanje - dejanska posest

    Pritožnik je trdil, da je lastninsko pravico na spornem prostoru pridobil s predelavo, vlaganji in s soglasjem ostalih etažnih lastnikov, s čimer je nastala nova stvar. V zvezi s tem ni predložil nobenega pravnega naslova v smislu drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1, ampak je predlagal zaslišanje direktorja upravnika, nekaterih etažnih lastnikov, ogled in postavitev izvedenca gradbene stroke. S temi dokazi v tem postopku ne more dokazovati pridobitve lastninske pravice.

  • 997.
    VSLJ Sklep II Cp 354/2025
    25.5.2026
    POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSLJ00094453
    ZIZ člen 272. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
    postopek zavarovanja terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - opustitev pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - verjetnost obstoja terjatve - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - sodna praksa SEU - preplačilo dolga - pogodbene in zamudne obresti

    ZVPot testa nepoštenosti ne pogojuje s kumulativnim obstojem dobre vere in znatnega neravnotežja, kot zmotno meni pritožba, saj so predpostavke v 24. členu določene alternativno, in glede na Direktivo 93/13 potrošnikom takšna ureditev zagotavlja višjo raven varstva, ki jo je zato treba uporabiti. Po ZVPot za nepoštenost pogodbenega pogoja zadostuje, da je ugotovljena bodisi nepoštenost v ravnanju ponudnika (dobra vera v postopkovnem pogledu) bodisi nepoštenost v teži bremena pogodbenega pogoja (pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi - dobra vera v vsebinskem pogledu -neravnotežje). Dobra vera v postopkovnem smislu je zajeta v vseh alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot.

  • 998.
    VSLJ Sklep II Cp 2075/2025
    25.5.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - VARSTVO POTROŠNIKOV - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093863
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 5.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - neposredni učinek direktive - sodna praksa Sodišča Evropske unije - lojalna razlaga nacionalnega prava - odstop od kasneje ustaljene sodne prakse - retroaktivni učinek - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pogodbene obresti

    Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke, ker je ugotovilo, da sta izpolnjena za izdajo začasne odredbe nujna razloga, ki ju določata prvi odstavek 272. člena in druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ, kakor ju (s pravom EU skladno) razlaga aktualna sodna praksa.

  • 999.
    VSLJ Sklep V Cp 881/2026
    25.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093464
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 360, 360/1.
    nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka

    ZPP v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Z veljavnostjo ZNP-1 je institut odvzema poslovne sposobnosti nadomestil nov (po namenu soroden, a z nekaterimi pomembnimi razlikami) institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev pod skrbništvo ima zato enako posledico za odprte postopke, kot jo je imel pred tem začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti, tj. prekinitev postopka.

  • 1000.
    VSLJ Sklep V Cp 314/2026
    25.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093797
    ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1, 207, 207/3. ZPSVIKOB-1 člen 48.
    pravdni stroški po uspehu - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - prekinitev postopka - učinek pravdnih dejanj - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopka - naključje, ki se primeri stranki - stroški zastopanja in DDV

    Ker gre za ločene zahtevke desetih tožnikov, vrednosti spornega predmeta ne more predstavljati povprečje njihovih zahtevkov, temveč je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevke seštelo, pravilna.

  • <<
  • <
  • 50
  • od 50