CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00087989
OZ člen 275. SPZ člen 128. ZFPPIPP člen 409, 410.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - ugotovitveni tožbeni zahtevek - ugotovitev obstoja denarne terjatve - regresni zahtevek - zakonita subrogacija - zastavitelj - zastava nepremičnine - hipoteka na nepremičnini - plačilo dolga - poplačan dolg - dolžnikove obveznosti - osebni stečaj dolžnika - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine
Za odločanje o spornem ugotovitvenem tožbenem zahtevku glede na okoliščine konkretnega primera pravnomočen odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad toženko ni relevanten. Za presojo obstoja sporne terjatve je tako bistveno le, da je tožnik kot zastavitelj poplačal terjatev upnika do toženke ter da je z dnem poplačila ta terjatev prešla nanj.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom tožnik ne uveljavlja plačila obveznosti (izpolnitve terjatve) ter da z odpustom dolgov toženki terjatev upnika ni prenehala. Sodišče prve stopnje ni ustrezno (dosledno) upoštevalo, da je bilo v ponovnem sojenju dolžno odločiti o ugotovitvenem in ne o dajatvenem tožbenem zahtevku. Odločitev je nepravilno oprlo na določbo 409. člena ZFPPIPP glede pravnih učinkov odpusta obveznosti, ki bi bila uporabljiva v primeru odločanja o dajatvenem tožbenem zahtevku. Določba 409. člena ZFPPIPP namreč ne predpisuje prenehanja upnikove terjatve, za katero učinkuje pravnomočen odpust obveznosti, temveč govori o prenehanju upnikove pravice do sodnega uveljavljanja plačila takšne terjatve. Tovrstni odpust obveznosti ima torej za posledico zgolj neiztožljivost terjatev (glej prvi in drugi odstavek 409. člena ZFPPIPP), ki pa še vedno obstajajo kot naturalne terjatve.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - namembnost zemljišča - urbanizem - gradbena dokumentacija - realizacija - splošna raba - javna površina - komunalna opremljenost - odpadki - lastništvo nepremičnine
Kriteriji v 43. členu ZVEtL-1 so navedeni le primeroma in sodišče ni dolžno uporabiti vseh. Pri tem mora upoštevati, da mora biti namembnost zemljišča stavbi utemeljena tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika. Urbanistični vidik je zaobsežen s kriteriji v 1. in 4. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, medtem ko dejanski vidik utemeljujejo kriteriji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Kljub temu, da je načrtovanje ob gradnji stavbe najkonkretnejši in najzanesljivejši vir za ugotovitev urbanističnega vidika, je v obravnavani zadevi ključno, da načrti ob gradnji stavbe niso bili realizirani na način, kot je bilo sprva zasnovano. V takšnih primerih je treba za utemeljitev urbanističnega vidika uporabiti urbanistične standarde (namesto aktov načrtovanja ob gradnji stavbe) in v resnici preizkusiti, v kolikšnem obsegu sta bili dejanska ureditev in raba skladna s splošnimi pravili urbanizma.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087982
DZ člen 161, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba v nepravdnem postopku - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - odločanje o stikih z otrokom - namen zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - stiki brez prenočevanja - vikend - stiki mladoletnega otroka s starši - omejitev stikov med hčerko in očetom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokaz - pomanjkljivost izvedenskega mnenja - pomanjkljiva dokazna ocena - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb stranke - konfliktnost med starši - napotitev v programe - porazdelitev bremen
Namen začasne odredbe je varovanje otroka in ne optimalna določitev stikov ali urejanje drugih perečih vprašanj med staršema, ki pa sama po sebi ne ogrožajo otroka.
Strokovno mnenje CSD v družinskih postopkih je po svoji dokazni teži približuje izvedenskemu mnenju, kar pa ne pomeni, da mora sodišče takemu strokovnemu mnenju brez pridržkov slediti. Nasprotno, sodišče mora mnenje (enako velja tudi za izvedensko mnenje) kritično pretehtati.
Kritična pomanjkljivost mnenju CSD jemlje verodostojnost in dokazno težo. Navedbe v mnenju CSD o "hudi ogroženosti", "trajnih posledicah" nimajo konkretne povezave s konkretnimi okoliščinami v zvezi s tu obravnavano deklico: kaj je narobe z dosedanjimi stiki? v čem konkretno se kaže dekličina ogroženost? zakaj je nujno, da se takoj, še pred dekličinim četrtim letom, uvede nočitev? Glede na vse povedano bi moralo sodišče prve stopnje mnenje bolj kritično presoditi in po analogiji z izvedenskim mnenjem poskrbeti za njegovo dopolnitev (in ne zgolj slediti predlogu CSD).
Sodišče prve stopje se ni opredelilo do povzetih predlagteljičinih navedb v zvezi z očetovimi ravnanji in opustitvami, četudi jih je deloma povzelo. Kljub temu, da se o začasni odredbi odloča z nižjim dokaznim standardom (verjetnost), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi te navedbe matere utegnile biti pomembne ne le za presojo, ali je A. A. ogrožena, če se nemudoma ne uvedejo stiki s prenočevanjem (zaenkrat v spisu ni podlage za tak zaključek), temveč tudi za presojo, ali ne bi bili prav stiki s prenočevanjem potencialno škodljivi oziroma ogrožajoči.
Breme stikov (vključeno s prevozi) je treba enakomerno porazdeliti med oba starša, vendar pa to vprašanje - tudi upoštevaje dejstvo, da oba udeleženca živita v Ljubljani - ne vpliva na ogroženost ali neogroženost deklice, zato je za presojo pogojev za izdajo začasne odredbe nepomembno.
URS člen 14, 43. ZSDU člen 24. ZDSS-1 člen 45, 52, 52/1.
kandidiranje članov sveta - kolektivni delovni spor - smiselna uporaba - razrešitev člana sveta zavoda - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - kandidatura - volitve v svet zavoda - procesna sposobnost - enakost pred zakonom - volilna pravica
Zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta zavoda je lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Ker razrešitev vključuje tudi izvolitev nadomestnih članov, se smiselno uporabijo vsa pravila kandidiranja, torej tudi možnost, da kandidate predlagajo drugi. Namen določb o kandidiranju je namreč zagotoviti pluralnost kandidatov in enakopravnost volilnih upravičencev. Če bi možnost kandidiranja imeli samo predlagatelji razrešitve, bi bila izbira volivcev nerealna, ker bi glasovali samo o njihovih kandidatih. Načela ustavnega prava (14. člen Ustave RS - enakost pred zakonom, 43. člen Ustave RS - volilna pravica) zahtevajo, da so volitve izvedene na način, ki omogoča enakopravno kandidiranje. Omejitev predlaganja kandidatov zgolj na pobudnike razrešitve nima opore v Odloku. Takšna razlaga bi iz postopka izključila druge legitimne predlagatelje (vzgojiteljski zbor, sindikat), kar je v nasprotju z načelom pluralnosti in enakopravnosti kandidiranja. Smiselna uporaba pravil namreč zahteva, da se ohrani tudi pluralnost predlagateljev. Omejitev kandidiranja zgolj na kandidate predlagateljev razrešitve tako zagotovo pomeni kršitev pravice do enakopravnega kandidiranja.
Volilna komisija je specialni organ z izključno pristojnostjo za vodenje volilnega postopka. To pomeni, da je samo ona odgovorna za pravilnost in zakonitost izvedbe volitev, za ugotavljanje rezultatov, za odločanje o morebitnih nepravilnostih. V volilnih sporih je procesni subjekt, sodno se preverjajo njene odločitve, zato je nanjo prenesena procesna legitimacija. Čeprav nima splošne pravne subjektivitete, kar sicer pravilno izpostavljajo predlagateljice v pritožbi, ima v tem specifičnem postopku kot nosilec pravic in obveznosti glede izvedbe volitev procesno sposobnost nastopati kot stranka.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00088991
Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2023) člen 2. ZJU člen 21, 53, 53/6, 152a, 152a/1.
nova sistemizacija delovnih mest - razporeditev delavca - začetek veljavnosti
Datum razporeditve tožnice temelji na prehodni določbi 31. člena akta o novi sistemizaciji, ki določa, da začne nova sistemizacija veljati z dnem 15. 3. 2023, vendar ne pred objavo (med strankama ni sporno, da je bila objavljena 15. 3. 2023), uporablja pa se od 1. 4. 2023. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da se tožnico razporedi s 1. 4. 2023 na novo sistemizirano delovno mesto, tj. z dnem začetka uporabe akta o novi sistemizaciji. Tožnica se je v tožbi zavzemala za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da učinkuje za nazaj, tj. že od 15. 3. 2023, vendar za to ni pravne podlage.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3. URS člen 125, 153, 153/3. ZS člen 3, 3/1. ZODPol člen 67, 67/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/3, 4.
položajni dodatek - exceptio illegalis - zakonski pogoji - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence je v nasprotju z ZSPJS zožila krog upravičencev do položajnega dodatka. V tretjem odstavku 24. člena ZSPJS je bilo Vladi RS dano pooblastilo, da določi kriterije za višino dodatka z uredbo. To pooblastilo je Vlada RS presegla, saj je v tretjem odstavku 3. člena Uredbe določila dodaten pogoj za pridobitev pravice do dodatka. V citirani določbi Uredbe je brez zakonske podlage zožen krog upravičencev do položajnega dodatka v primerjavi z opredelitvijo te pravice v prvem odstavku 24. člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odklonilo uporabo tretjega odstavka 3. člena Uredbe (exceptio illegalis), saj je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
ugovor dolžnika - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis - dokaz z zaslišanjem strank
Dolžnik v pritožbi ne konkretizira katere naj bi bile upnikove navedbe v odgovoru na ugovor, na katere naj bi se sodišče prve stopnje oprlo, niti kateri naj bi bili dokazi, na katere se sodišče sklicuje v sklepu ter se ni imel možnosti opredeliti.
zavrženje tožbe - upravičenost za zastopanje - skrbnik za poseben primer - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - poziv za dopolnitev vloge
ZPP v 78. členu določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Le-ta je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče je A. A. naložilo, da predloži ustrezen akt, iz katerega bo razvidno, da je upravičena zastopati tožnika, vendar tega sodišču v danem roku ni posredovala. Prav tako tudi ni izkazala, da izpolnjuje ostale z zakonom določene pogoje, da kot pooblaščenka zastopa tožnika v tem sporu. Tožnik pa tožbe tudi ni lastnoročno podpisal in jo vrnil sodišču.
socialni spor - molk organa - izdaja upravne odločbe - predsodni postopek - ustavitev postopka
V tej zadevi je bila izdana odločba organa prve stopnje potem, ko je bila že vložena tožba zaradi molka tako organa prve stopnje kot tudi organa druge stopnje. Zoper odločbo lahko zavarovanec (tožnik) vloži pritožbo, to pa pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v petem odstavku 80. člena ZDSS1-1 za ustavitev postopka.
Določba petega odstavka 80. člena ZDSS-1 se ne nanaša le na primere, ko je sodišče upravnemu organu naložilo izdajo novega upravnega akta, ta pa v določenem roku tega akta ne izda (tretji odstavek 82. člena ZDSS-1), temveč tudi na primere, kot je predmetni, torej ko upravni organ ne izda niti prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe in šele po vložitvi tožbe izda prvostopenjsko odločbo. Če bi bila izdana drugostopenjska odločba, bi sodišče moralo postopati po drugem odstavku 80. člena ZDSS-1, in od tožnika zahtevati, da v 15-ih dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na izdani upravni akt. V primeru, ko je izdan prvostopenjski akt, pa je ključno, da je zoper njega dovoljena pritožba, kar pomeni, da ima stranka pravico, da najprej v predsodnem upravnem postopku uveljavlja presojo nove odločbe in nato uveljavlja sodno varstvo.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/3, 28/4, 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 269.
ugotovitvena tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba
Pri presoji dobre vere je poleg ravnanja posestnika potrebno presojati tudi ravnanje zemljiškoknjižnega lastnika. Dejanska oblast nad stvarjo se je v konkretnem primeru navzven izvrševala na način, da jo je toženec lahko zaznal, ter bi k temu moral aktivno pristopiti na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088045
ZIZ člen 272, 272/1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - pravna podlaga - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - pravo EU - razlaga prava EU - predhodno odločanje SEU - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - retroaktivna uporaba zakona - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - ničnost pogodbe - nezastarljivost pravice do uveljavljanja ničnosti
Načelo lojalne (evroskladne) razlage od nacionalnega sodišča zahteva, da nacionalno pravo razlaga v skladu z besedilom in namenom Direktive ter teži k dosegi njenih ciljev.
Pritožbene navedbe, da se načelo lojalne razlage uporablja le za implementacijske predpise, so pravno zgrešene. Obveznost lojalne razlage se nanaša na vse državne organe in celotno nacionalno pravo
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31/2. ZIUZDS člen 33, 34, 34/1, 34/2, 35, 57. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 141, 141/1, 141/1-4. ZDR-1 člen 137, 137/3, 137/4. ZPIZ-2 člen 30. ZSDP-1 člen 43. URS člen 51, 51/1.
bolniška odsotnost delavca - začasna zadržanost z dela - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - osnova za izračun - prehodne določbe
Glede na to, da je tožnica neprekinjeno začasno zadržana od dela (v bolniškem staležu) od 18. 5. 2017 dalje, ureditev, kot izhaja iz 34. člena ZIUZDS, velja za naprej, torej za čas, ko je začasna zadržanost od dela nastala v času od 1. 1. 2024 dalje, nikakor pa ne za nazaj. V tem primeru ZIUZDS za odločitev v tej zadevi ni odločilen. Kot izhaja iz 57. člena (prehodna določba) navedenega zakona, kjer je urejen prehod na spremenjeno ureditev nadomestila za čas odsotnosti od dela, se ureditev nadomestila za čas odsotnosti od dela v breme zdravstvenega zavarovanja iz 33. člena tega zakona, osnove za nadomestilo in nadomestila iz 34. člena tega zakona ter nadomestila za čas odsotnosti od dela v breme delodajalca iz spremenjenega tretjega in četrtega odstavka 137. člena ZDR-1, uporablja za začasno zadržanost od dela za čas od 1. 1. 2024 dalje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje zatajitve - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - oškodovanje - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podan tudi razlog po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da torej nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Gre namreč za dolgotrajne kršitve, od katerih je vsaka izmed njih tako huda, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Z vsako izmed njih je bila toženka oškodovana.
ukrepi za varstvo koristi otroka - razmerja med starši in otroki - odvzem ali omejitev starševske skrbi - odvzem otroka staršem - namestitev otroka pri drugi osebi - stiki - preživnina - novote v pritožbenem postopku - načelo varstva koristi strank - nujnost ukrepa
Pritožbeno zatrjevanje, da naj ukrep ne bi bil potreben, ker predlagatelj ne prepoznava ogroženosti mladoletne A. v okolju, v katerem živi sedaj, oziroma, da, ker za A. že sedaj skrbi udeleženka, ni treba, da se A. odvzame nasprotni udeleženki in se ji izreče ukrep omejitve starševske skrbi, kaže na temeljno nerazumevanje instituta odvzema otroka in namestitve k drugi osebi ter s tem povezane omejitve starševske skrbi. Našteti ukrepi se namreč izrečejo izključno zaradi varstva koristi otroka in ne morebiti kot sankcija staršu.
zastaranje občasnih denarnih terjatev - nadomestilo za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložilo, zakaj je vtoževana terjatev zastarana. Pravilno je opredelilo naravo denarnega nadomestila za brezposelnost kot terjatev občasnih dajatev, ki dospevajo v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) in zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne dajatve. Ker se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti odmerja v mesečnih zneskih in izplačuje za nazaj, je po svoji naravi občasna denarna terjatev, ki pa ne temelji na obveznostih iz civilnega prava. Gre za zastaralni rok treh let in ne za petletni splošni zastaralni rok.
Predlagateljica v vlogi, s katero je priglasila stransko intervencijo, ni z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v to pravdo. Navedla je le, da se v celoti sklicuje na predlog za stransko intervencijo, ki ga je podala toženka v odgovoru na tožbo, pri čemer je tovrstne trditve odgovora na tožbo mogoče upoštevati le v smislu instituta obvestitve drugega o pravdi (204. člen ZPP).
Toženkino zatrjevanje, da gre v primeru financiranja študijske dejavnosti za porabo javnih proračunskih sredstev, da je pri izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ter da bi neuspeh toženke pomenil izjemno velike finančne posledice za stransko intervenientko, je uveljavljanje kvečjemu ekonomskega interesa za vstop v pravdo, ki ne zadošča za dopustitev stranske intervencije.
Sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 200. člena ZPP brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes.
ZIZ člen 24, 24/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-5, 17, 17/3.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor novega dolžnika - pasivni družbenik - omejitev odgovornosti - namen zakona
Predlog zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej prav v "spoštovanju korporacijskega prava", in sicer ne glede na prejšnje odločitve Ustavnega sodišča in ESČP.
Neutemeljeno nova dolžnica uveljavlja, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Neutemeljeno je tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
Hipotetično ugotavljanje dejstva, ali bi bila tožnica z revizijo v prvotnem postopku, če ta ne bi bila zavržena, uspešna" je bilo pred sodiščem prve stopnje predmet presoje oziroma (pravilne) uporabe materialnega prava. Konkretneje je šlo za presoje vzročne zveze med zatrjevanima nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, kar je ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, ki jo uveljavlja tožnica in zanjo nosi trditveno breme ter z njim povezano dokazno breme.
Sodišče prve stopnje se ni postavilo na stališče, da sta odločbi sodišč prve in druge stopnje v prvem sojenju pravilni, ampak je presodilo, da upoštevaje zatrjevane revizijske očitke tožnica z revizijo v prvotnem postopku tudi v primeru njenega vsebinskega obravnavanja ne bi bila uspešna. Sodišče prve stopnje je, kot je že samo pojasnilo tožnici, izvedlo "simulacijo revizijskega postopka." Za takšno postopanje je seveda imelo vso podlago v tem pravdnem postopku, saj je tožnica zatrjevala revizijske razloge, s katerimi bi bila po njeno z vsebinsko presojo revizije v prvotnem postopku uspešna (zatrjevala je obstoj vzročne zveze, kar je predmet pravilne uporabe materialnega prava (glej določbe Obligacijskega zakonika o odškodninski odgovornosti)), medtem ko so toženka in stranska intervenienta (med drugim) ugovarjali, da z revizijo v nobenem primeru ne bi bila uspešna.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1, 118/2. ZBPP člen 46, 46/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dokazovanje - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Skladno z novejšo sodno prakso glede odmere denarnega povračila po drugem odstavku 118. člena ZDR-1, ki kot bistvena kriterija upošteva delovno dobo pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev, je sodišče prve stopnje denarno povračilo odmerilo v višini, kot je bila prisojena v primerljivih zadevah.
Da bi lahko presodilo, ali je toženka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi namreč morala toženka dokazati obstoj, pravilno vročitev in vsebinsko utemeljenost takega pisnega opozorila. To brez predložitve te listine in dokazila o njeni vročitvi ni mogoče.