avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - mnenje revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja - ukrep za odpravo ugotovljene kršitve - dokazovanje
Glede na ugotovljena dejstva ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da tožnik svoje obveznosti po četrtem odstavku 162. člena ZASP ni izpolnil, zato bi moral organ izvesti še druge dokaze skladno z določbami ZUP, da bi lahko sprejel tak zaključek, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Ker tega ni storil, je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 101, 102. Uredba Sveta št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti člen 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - relativni razlogi za zavrnitev znamke - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Zaradi v bistvenem enake pravne ureditve ni razloga, da bi določbo 8(1)(b) Uredbe 40/94 razlagali drugače, kot (za obravnavano zadevo relevantno) določbo b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ter da je tudi v zvezi z uporabo domačega prava mogoče uporabljati judikaturo Sodišča EU kot prepričevalni argument. Upoštevajoč navedeno ter okoliščino, da je tožnik v ugovoru za prejšnje znamke, za katere je navajal, da tvorijo družino znamk ALPEN, zatrjeval in dokazoval tudi relevantno dejstvo, da gre za znamke v uporabi, gre po presoji sodišča pri sklicevanju tožnika na družino znamk, ki uživa močnejšo zaščito, za navedbe, ki so za oceno obstoja verjetnosti zmede v javnosti zaradi enakosti ali podobnosti znamk in blaga, ki ga pokrivajo in torej za odločitev v zadevi bistvenega pomena ter bi se urad do njih moral v odločbi izrecno opredeliti. Ker tako ni ravnal, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
znamka - prijava znamke - podobnost znakov - podobnost blaga in storitev - relativni razlogi za zavrnitev znamke - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Urad podobnosti storitev glede na obrazložitev odločbe ni ugotavljal v vseh bistvenih elementih. Iz obrazložitve odločbe med drugim ni razvidno, da bi bile storitve iz razreda 35 NK prijavljene in da bi prejšnje znamke primerjal na podlagi uveljavljenih kriterijev za primerjavo blaga in storitev, ki jih je razvilo Sodišče EU. Zato odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Zaradi medsebojne odvisnosti kriterijev podobnosti med znamkama in podobnosti blaga oziroma storitev, kar je predmet upoštevanja pri ocenjevanju obsoja verjetnosti zmede, bo urad v ponovnem postopku moral ponovno oceniti tudi verjetnost nastanka zmede, da bo lahko pravilno odločil o tem, ali obstaja v ugovoru uveljavljani razlog za zavrnitev registracije tožnikove znamke tudi v pogledu storitev iz razreda 35 NK.
znamka - blagovna znamka - razlikovalni učinek - angleški jezik - izraz v splošni rabi - absolutni razlog za zavrnitev znamke
Urad RS za intelektualno lastnino je opisnost znaka pravilno ocenjeval glede na prijavljeno blago. Prav tako pa tudi glede na relevantnega potrošnika, saj namreč navaja, in v tem je logičen in prepričljiv ter mu sodišče sledi, da je upošteval, da gre za osveščenega, profesionalnega potrošnika, ki se dobro razume na lastnosti izdelkov, ki jih kupuje, saj gre za izdelke večje vrednosti, namenjene profesionalni uporabi.
Relevantni potrošnik besedno zvezo, ker gre za angleško skovanko, ne bo dojemal kot fantazijsko, brez določenega pomena glede na prijavljeno blago; to namreč pomeni, da naj ne bi poznal pomena v slovenskem jeziku, niti da gre pri tem za sistem upravljanja naprav oziroma strojev, kar pa ni ne logično, ne prepričljivo. Sodišče pa se strinja z uradom tudi, da gre pri besedni zvezi „touch & type“ za izraz v splošni rabi. Taki znaki pa morajo ostati v prosti rabi.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - verjetnost zmede na trgu
Povprečnega potrošnika zadevnih proizvodov in storitev predstavlja povprečno pozoren in preudaren potrošnik, ki ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih so znamke sestavljene, razčlenjeval in podrobno analiziral ter običajno v spominu ohrani (le) besedilo znamke.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - prihodki iz naslova dejavnosti - pravila o delitvi prihodka - nadzor pristojnega organa
Sodišče pritrjuje stališču urada, da izplačila sredstev zbranih nadomestil iz naslova pravic, ki jih tožnik upravlja na podlagi zakona, brez pooblastila imetnikov pravic, ni dopustno pogojevati s podpisom pooblastila ali podpisom pogodbe z drugo kolektivno organizacijo ter da prav tako teh sredstev ni dopustno odvesti v promocijski sklad in deliti v skladu s tretjim odstavkom 53. člena Statuta 2013, pač pa jih je treba nameniti za avtorske honorarje oziroma izplačilo nadomestil njihovim upravičencem.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije
v četrtem odstavku 162. ZASP so le primeroma našteti dokumenti (na kar kaže uporabljeni izraz „predvsem“), ki jih mora kolektivna organizacija posredovati za nadzor pristojnemu organu, zato je po mnenju sodišča treba to določbo v povezavi s prvim in drugim odstavkom tega člena razlagati v pomenu, da pristojni organ zaradi izvajanja nadzora nad tem, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom, lahko od kolektivne organizacije zahteva v potrebnem obsegu in na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve tudi posredovanje drugih poročil o poslovnih zadevah in poslovnih dokumentov.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - razlikovalna moč znaka
V zvezi z ovrednotenjem prijavljenega znaka v smislu tehtanja besednega in figurativnega dela je toženka menila, da sta si besedni in figurativni element enakovredna. Pri navedeni presoji (tehtanjem obeh delov kombinirane prijavljene znamke) pa je toženka spregledala, da je figurativni element izpodbijane znamke starodavni simbol farmacevtske industrije, iz česar sledi, da bi bil utemeljen ugovor tožnice, da je opisen za relevantno blago in storitve. Sodišče zato ne more slediti trditvi toženke, da lahko figurativni element izpodbijane znamke potrošnikom omogoči, da si takoj in trajno zapomnijo znak, tako da preusmeri njihovo pozornost iz opisnega/nerazlikovalnega sporočila, ki ga izraža besedni element LEKARNA. Praviloma opisni elementi nimajo razlikovalne moči, nedvomno pa vplivajo na zmožnost razlikovanja.
Ni bistveno, da predpona izvira iz latinskega – mrtvega jezika, bistvena je poznanost besede v zvezi z zadevnim blagom.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - dejavnost kolektivnih organizacij
Tožnik brez podlage zatrjuje, da naj bi še vedno veljalo njegovo začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del z dne 24. 1. 2001, tudi ob sklicevanju na okoliščino, da naj bi bil A. nezakonito ustanovljen ter da so v tej posledici njegova dovoljenja nezakonita. Če je dovoljenje A. za kolektivno upravljanje pravic na avdiovizualnih delih z dne 6. 2. 2012 veljavno (torej ni bilo razveljavljeno, odpravljeno, izrečeno za nično ali v sodnem postopku ugotovljeno za nezakonito, česar ne navaja niti tožnik, niti ni o tem podatkov v spisu), tožnik ne more zatrjevati nezakonitosti tega dovoljenja A. (v posledici česar naj bi njegovo začasno dovoljenje z dne 24. 1. 2001 bilo še veljavno).
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije
Določitev poslovne skrivnosti sama po sebi ne pomeni, da pristojni nadzorni organi ne morejo dostopati do podatkov, ki jih je pravna oseba določila za poslovno skrivnost, zlasti ker morajo pri tem delovati v skladu s predpisi, ki urejajo postopanje organov s tako varovanimi podatki.
registracija znamke - relativni razlog za zavrnitev znamke - razlog podobnosti - podobnost zznakov - verjetnost zmede na trgu - celovita presoja podobnosti znamk - generičnost znaka
Sodišče meni, da bo besedo SMOOTHIE povprečni slovenski potrošnik razumel, kot se le-ta uporablja v vsakdanjem življenju, pomen, ki izhaja iz citata obrazložitve toženke. Ker gre za danes razširjeno pijačo (dejansko stanje je toženka dolžna ugotavljati na stanje ob odločanju), pojavlja se „skoraj povsod“, je beseda pridobila opisnost za vrsto svežega, drobno zmletega sadnega soka z ev. dodatki, ter je za to vrsto blaga postala običajna oznaka. To sedanje razumevanje besede, ki jo relevantna javnost dojema kot generično, je po mnenju sodišča toženka prepričljivo obrazložila s spremenjenimi razmerami na trgu, glede na stanje ob registraciji tožnikove besedne znamke SMOOTHIE.
ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 127, 129, 274, 275, 279, 280.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - ničnost odločbe
Tožnik se moti, ko meni, da bi morala toženka pri presoji njegove aktivne legitimacije upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-666/10, Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali sta izdani dovoljenji vplivali na njegove pravice ali pravne koristi, saj se citirana ustavna odločba ukvarja z vprašanjem aktivne legitimacije drugih oseb (torej ne strank v formalnem pomenu besede) pri uveljavljanju drugega izrednega pravnega sredstva, tj. ničnosti, ne pa z vprašanjem aktivne legitimacije takih oseb pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev kot je npr. odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Zato stališča Ustavnega sodišča RS iz te odločbe ni možno širiti pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev in predhodno obvezno presojo v smislu vpliva izdane odločbe na pravice ali pravne koristi drugih oseb.
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko je toženka o obstoju (za tožnika) spornih okoliščin izvedela iz tožnikove vloge, ki pa je ni mogoče šteti kot zahtevo stranke v smislu drugega odstavka 127. člena (upravni postopek na zahtevo stranke je uveden z dnem vložitve zahteve stranke) ali v smislu 128. člena ZUP (v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka ali sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana). To pa pomeni, da organ o vlogi ni dolžan formalno odločiti. Mora sicer na vlogo reagirati, vendar ne tako, da obvezno začne postopek po uradni dolžnosti, in niti tako, da o vlogi odloča po 129. členu ZUP, ampak tako, da osebo, ki je vlogo podala, obvesti, kaj je v zvezi z njeno vlogo ugotovil.
Tožnik je sam tako v Pravilniku 2013, Pravilniku 2012, kot tudi v Pravilniku 2011 določil, da se uporablja(jo) za honorarje in nadomestila, zbrana od 1. 1. 2012 dalje, torej arg. a contrario, da se ne uporablja(jo) za honorarje in nadomestila, zbrana za obdobje pred 1. 1. 2012. To pa pomeni, da se za honorarje in nadomestila, ki so bila zbrana za obravnavano obdobje, uporabljajo pravila delitve, sprejeta s Pravilnikom 2010 (kar določa tudi tožnikov Statut 2013), tako kot je to pravilno ugotovil tudi organ. S tem organ ni presegel svoje nadzorstvene funkcije, ne glede na izdajo dovoljenja šele s 6. 2. 2012, saj je tožnik zbrana sredstva delil po pridobitvi njegovega statusa kot kolektivne organizacije v tem obsegu (kot izhaja iz podatkov spisa v letu 2013).
Toženka je razširila predmet nadzora še na letno poročilo in njegovo skladnost oziroma skladnost poslovanja, kot izhaja iz njega, z letnimi ali finančnimi načrti, kar pa je glede na določbo drugega odstavka 162. člena ZASP, ki je v pogledu opredelitve zahteve, kot akta s katerim se opredeli predmet nadzora postopkovna določba, nedopustno.
industrijska lastnina - blagovna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - podoba petelina
Res je, kot zatrjuje tožnik v tožbi, da gre tako v primeru njegovih predhodnih znamk Skupnosti kot v primeru prijavljene znamke za enak koncept - podobo petelina, torej isto vrsto domače živali, vendar se sodišče strinja z uradom, da je takšen pomenski vidik zaradi vizualnih razlik med petelinom na prijavljeni znamki ter petelinom na predhodnih znamkah Skupnosti tožnika, ki sta si vizualno zelo različna, močno nevtraliziran.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - delitev prihodka
Tožnik je z ravnanjem, ko je del zbranih nadomestil za reproduciranje fonogramov za privatno ali drugo uporabo ter nadomestil za javno priobčitev fonogramov v obdobju od 12. 5. 2005 do 27. 7. 2011 odvajal v promocijski sklad brez sklepov skupščin v vsakem letu za vsako poslovno leto, kršil v določbah Statuta in Pravilnika o porabi sredstev posebnega sklada določena pravila delitve.
blagovna znamka - relativni razlog za zavrnitev znamke - ugovor zoper registracijo znamke - aktivna legitimacija za vložitev ugovora - glasbena skupina
Ugovorni razlog lahko uveljavlja le imetnik prejšnje znamke oziroma neregistriranega znaka, kar bi v obravnavanem primeru lahko bili le vsi člani skupine prve tožnice.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - plačilo nadomestil - izterjava nadomestil
V ''Pogodbi o plačilu nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike, in njihovih prevodih ter pooblastilo'', sklenjeni med tožnikom in SAZAS-om 10. 6. 2008 (ki se nahaja v upravnih spisih), je med drugim tudi določeno, da je v primeru, če pogodba o plačilu preneha veljati, bodisi sporazumno ali zaradi akta pristojnih organov ali drugih okoliščin ugasne pooblastilo dano SAZAS-u, tožnik pristojen, da samostojno uveljavlja vsa nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov (4. člen). To pa pomeni, da mora tožnik sam pristopiti k pridružitvi navedenih pogodb oziroma sporazumov zaradi uveljavljanja teh pravic oziroma vsaj izkazati aktivnosti, ki kažejo na to, in pričeti tudi z zbiranjem oziroma izterjavo nadomestil. Tega pa tožnik ni storil.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - podobnost med znakoma - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - običajen oziroma generičen izraz
Glede na upravno sodno prakso mora biti za ugotovitev, da je izraz običajen oziroma generičen, dokazano, da se ti izrazi običajno pojavljajo na področju, za blago ali storitve s katerega naj bi se znamka uporabljala ter ne zadošča zgolj dokaz, da se taki izrazi pogosto uporabljajo za blago ali storitve, ki so predmet prijave.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - generičen izraz
Za ugotovitev, da je izraz običajen oziroma generičen, mora bit dokazano, da se ti izrazi običajno pojavljajo na področju, za katero blago ali storitve naj bi se znamka uporabljala ter ne zadošča zgolj dokaz, da se taki izrazi pogosto uporabljajo za blago ali storitve, ki so predmet prijave. Dokazati je treba, da se široko uporabljajo za označevanje posebnih značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet prijave. Razlogov za opisnost besed FRESH BREEZE in FULL FLAVOUR toženka ne navaja, zato je v tem okviru nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, ko je ob primerjavi znakov eliminirala dodatni besedi iz razloga opisnosti.