Zahteva za prijavo je bila dana le za en znak, napačno pa je bilo postopanje z zahtevo, kar je povzročilo pomoto pri objavi in nato posledično dolžnost tožene stranke, da ponovno začne s postopkom, vključno s postopkom objave. Tožeča stranka torej ni bila postavljena v otežen položaj, saj bo lahko vložila ugovor in s tem v celoti zavarovala svoje pravice in koristi.
prijava znamke - registracija znaka - enakost ali podobnost - verjetnost zmede - praksa OHIM - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska različnost znakov
Podobni so si znaki, ki jih med seboj ni mogoče razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja. Pri oceni podobnosti konkurirajočih znakov je treba izhajati iz tega, kako povprečen potrošnik dojema oziroma bi dojemal znak kot celoto. Različnost znakov zato ne pomeni, da se morajo znaki razlikovati prav v vsakem posameznem elementu.
Organ je pravilno presodil, da je glede na to, da je ugovarjani znak sicer figurativni znak, ki pa ga sestavlja tudi beseda metronet, besedni del znaka najbolj dominanten del znaka, vendar pa ga poleg že navedenega besednega dela sestavlja tudi grafična podoba (krog z elipsami z enakim premerom dolžine teksta), zaradi česar ugovarjani znak (ne glede na sicer ugotovljeno vizualno podobnost v besednem delu ugovarjanega znaka in znakov tožnika) ni v celoti vizualno podoben znakoma tožnika. Zaključek upravnega organa o nepodobnosti znakov tako izhaja iz celovite presoje, v okviru katere je organ opravil analizo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, in je tožnik s svojimi ugovori po oceni sodišča ni mogel izpodbiti. Pri tem pa organ tudi ni ravnal v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča, saj je pri primerjavi upošteval celotni vtis znakov ter njihove distinktivne, kot tudi dominantne dele. Na drugačno odločitev v zadevi tako ne more vplivati po tožnikovem mnenju različna praksa OHIM (ki organa pri odločanju sicer ne veže), saj so pravila specifična v vsakem posameznem primeru, zaradi česar odločitve OHIM ne morejo veljati za precedens, temveč so lahko le v pomoč.
Relevanten potrošnik je oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva, pri čemer pa se raven pozornosti spreminja v odvisnosti od blaga. Tako je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri dragem blagu. V primeru poskusa registracije znamke v tujem jeziku pa je uspešnost registracije odvisna tudi od tega, kako široko se ta jezik govori v Sloveniji, kako znana je beseda in koliko je običajno, da se tuja beseda uporablja v neki trgovini.
Prijavljeni tridimenzionalni znak glušnika je po svojem vizualnem in pomenskem učinku jasna in nedvoumna oblika glušnika in zato presplošen, saj ne vsebuje nobenega dodatnega razlikovalnega elementa. Zato se z njegovo registracijo ne bi uresničil namen zakona. Za določeno prijavljeno blago iz razreda 12 in 37 pa je zavajajoč, saj proizvod, katerega vsebina je prijavljeni znak, kaže na popolnoma drugačno vrsto blaga in storitev, kot jih želi prijavitelj zaščititi.
znamka - prijava znamke - podobnost blaga in storitev
Kljub identičnosti znamk z zelo razlikovalno naravo je nujno dokazati podobnost blaga in storitev. Zavedati se je treba, da močne znamke blaga ne napravijo podobnega, temveč zgolj stopnjujejo obstoj verjetnosti zmede.
Pri celoviti presoji podobnosti znamk se ni mogoče vedno omejiti zgolj na ugotavljanje gole podobnosti med primerjanimi znaki (per se), temveč je treba upoštevati številne elemente, zlasti pa prepoznavnost predhodne znamke na tržišču, ki je lahko prepoznavna zaradi močnega notranjega razlikovalnega učinka in/ali intenzivne uporabe na tržišču.
V obravnavanem primeru organ pri vizualni presoji besednega dela znaka ni obravnaval kot prevladujočega, temveč ga je opredelil kot vsaj tako pomembnega kot njegovo grafično komponento, zato tudi ni odločil v nasprotju s sodbo Sodišča EU, št. C-488/06 z dne 17. 7. 2008.
Odločba tudi ni obremenjena s kršitvijo pravil postopka (tožnik namreč meni, da bi mu moral organ posredovati odgovor in njegovo dopolnitev prijavitelja znamke na ugovor tožnika), saj določba 2. odstavka 102. člena ZIL-1 nadaljnjih vlog strank (po ugovoru in odgovoru na ugovor) ne predvideva.
Ker gre za besedna znaka, je tudi po presoji sodišča ob opravljeni vizualni analizi obeh znakov, ki je vsebovala tudi izčrpno črkovno analizo, organ pravilno dodal, da besednega znaka povprečni potrošnik ne dojema zgolj glede na njegove vizualne elemente, temveč ga praviloma prebere in poveže z morebitnim pomenom in zvenom besede.
Po presoji sodišča je odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodnih znamk, pri čemer prijavljeni znak nima takšnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko. Oblikovni elementi obeh znakov so namreč močno podobni in gre za množico konceptualno enakih elementov; od stiliziranega človeka, ki na enak način ilustrira vsebino obeh znakov, do položaja figure z razširjenimi rokami, ki je postavljena v temnejši krog; gre torej za tako podobno konceptualno rešitev v oblikovnem in vsebinskem smislu, da bi potrošnik z veliko verjetnostjo znaka imel za dve različici in ju pripisal istemu izvoru.
Po presoji sodišča je zato odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodnih znamk, pri čemer prijavljeni znak nima kakšnega dodatnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko.
Ob upoštevanju fonetičnih in pojmovnih razlik med primerjanimi znamki vizualne podobnosti niso takšne, da bi lahko sklepali na obstoj verjetnosti zmede. V tem primeru je bistveno, da ima prijavljeni znak v besedi „MOBITEL“ močno oporo, ki povprečnemu slovenskemu potrošniku omogoča ločevati med blagom in storitvami različnih proizvajalcev oziroma ponudnikov storitev.
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1-k. Uredba o uniformi, položajnih znakih in simbolih policije člen 30, 40, 45.
znamka - registracija znamke - pogoji za priznanje znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - poseben javni pomen znamke - dovoljenje pristojnega organa
V smislu točke k) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 je za presojo, ali prijavljeni znamk posnema znamenje, emblem ali grb, ki ima poseben javni pomen, odločilnega pomena dejstvo, da je karantanski panter v Uredbi o položajnih oznakah in uniformi policije opredeljen kot znak specialne enote policije. Znak specialne enote policije kot del policijske uniforme lahko na točno določen način uporabljajo in nosijo le pripadniki specialnih enot policije; v nasprotnem primeru bi namreč lahko prihajalo do zlorabe tega ali kateregakoli drugega simbola (oziroma drugih oznak) policije.
Tožeča stranka sicer pravilno našteva nesporne vizualne razlike med primerjanima znakoma, vendar ter razlike niso takšne, da bi se prijavljena znamka od predhodne znamke razlikovala v takšni meri, da bi bila izključena možnost njunega medsebojnega povezovanja.
znamka - registracija znamke - upravni postopek - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da se urad ni v ničemer opredelil do njene izjave in je bilo s tem po presoji sodišča kršeno določilo drugega odstavka 70. člena ZIL-1 ter v posledici pravica do kontradiktornosti postopka, katere del je tudi pravica do zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
Po presoji sodišča je odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodne znamke, pri čemer prijavljeni znak nima kakšnega dodatnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko. Ni mogoče v vsakem primeru vnaprej postaviti pravila, da določenega znaka, ki je v celoti sestavljen iz dela predhodne znamke, ni mogoče registrirati, vendar pa mora takšen znak vsebovati še druge elemente, ki ga v smislu prvega odstavka 42. člena ZIL-1 v povezavi s točko b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ločijo od predhodne znamke.
znamka - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - pridobitev razlikovalnega učinka z dolgotrajno uporabo
Opisnost znaka se ocenjuje glede na prijavljeno blago oziroma storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti, to je povprečnega potrošnika tega blaga oziroma storitev. Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je prijavljeni znak opisovalen za vse prijavljeno blago in storitve, saj je urad zgolj pavšalno in brez ustreznih argumentov zaključil, da je prijavljeni znak opisovalen tudi za „tisto blago, ki ni kremna rezina ali za prijavljene storitve“, zato se izpodbijana odločbe ne da preizkusiti. Tožeča stranka je dokazala, da že dolga leta izdeluje kremne rezine po posebnem receptu in da je zelo znana izdelovalka, ni pa dokazala, da je prijavljeni znak vsa ta leta uporabljala kot svojo blagovno znamko.
Pri celostni presoji verjetnosti zmede v javnosti vsi vidiki primerjanih znakov nimajo vedno enake teže, še posebej se lahko spremeni celoten pogled na znamko, če je napačno ugotovljena intenzivnost razlikovalnega učinka določenega (dela) znaka. V končni fazi je namreč odločilna celostna zaznava znamk pri relevantnem povprečnem potrošniku, ki znamko zaznava kot celoto in praviloma ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti.
Po presoji sodišča gre pri primerjanih znakih za vizualno, fonetično in vsebinsko različnost znakov, zato ne obstaja verjetnost zmede v javnosti in povezovanja s predhodno znamko.
patent - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta
Tožeča stranka je sama odgovorna, da v roku iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 predloži pisno dokazilo iz 1. odstavka 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da organ z nepotrebnim pozivanjem ni mogel tožeči stranki podaljšati roka za predložitev v zakonu predpisanega dokazila, saj je po izrecni določbi 2. odstavka 66. člena ZIL-1 rok iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 nepodaljšljiv.