industrijska lastnina- registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov
V obravnavanem primeru se sodišče strinja s primerjavo besedne zveze „last minute“, ki je enaka v vseh primerjanih znakih, kot jo podaja upravni organ v izpodbijani odločbi. To besedilo tudi po mnenju sodišča nima pomembnega razlikovalnega učinka, saj postaja običajen izraz za ugodno ponudbo v zadnjem hipu, in to ne le na področju turističnih dejavnosti, ampak tudi pri trgovanju z drugimi, na podoben način izvajanimi storitvami.
V praksi priznavanja znamk je pomembno merilo tudi razlikovalnost prejšnje znamke. Po tem pravilu velja, da bolj kot je prejšnja znamka razlikovalna, večja sprememba kasnejšega znaka je potrebna za ugotovitev, da si znak in znamka nista podobna (sodbi Sodišča EU št. C 251/95, št. C 39/97) oziroma obratno, manjša je razlikovalnost prejšnje znamke, že manjše spremembe nov znak naredijo registrabilnega.
industrijska lastnina - registracija znamke - verjetnost zmede v javnosti - generičnost izraza ali znaka - načelo abstrahiranja
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) za izpodbijano znamko tožnika ''Kariera'' za blago oziroma storitve iz razreda 35, 41 in 42 NK. Glede na točko b) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
Sporno je, ali je beseda ''kariera'', ki jo vsebujeta obe primerjani znamki,z dodanimi grafičnimi elementi, in ki je po mnenju organa dominantni del obeh znamk, generični pojem in če je, ob upoštevanju načela abstrahiranja skupnih generičnih delov znamk, ali obstaja takšna podobnost med izpodbijano znamko in predhodno znamko stranke z interesom, da obstaja verjetnost zmede v javnosti z vključeno verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Ker pa besedni del izpodbijane znamke kot tudi predhodne znamke, ni generični pojem, je pravilen zaključek, da sta si znaka podobna do te mere, da obstaja verjetnost zmede v javnosti.
Skupen primerjanemu blagu je lahko le potrošnik, ki pa glede na popolnoma različno blago tudi ne bo sklepal, da blago prihaja iz istega vira zgolj zato, ker nosi podobno znamko. Za sklepanje o verjetnosti obstoja zmede si mora biti blago namreč dejansko podobno, kar pa si v obravnavanem primeru nedvomno ni.
industrijska lastnina - registracija mednarodne znamke - relativni pogoj za zavrnitev znamke - obstoj prejšnje znamke, kot pogoj za meritorno odločanje o zahtevku
Vrhovno sodišče je stališču tega sodišča, da se pogoji za zavarovanje znaka presojajo po stanju vložitve prijave (posledično tudi tedaj veljavne znamke na katerih temelji ugovor), upoštevajo pa se tudi relevantne okoliščine ob odločanju, pritrdilo, in pojasnilo, da je za registracijo sicer praviloma odločilen trenutek čas prijave znaka oziroma znamke, da pa so v določenih primerih za odločitev pomembna tudi druga dejstva. Tak primer je tudi, če je bila v času od prijave znaka do odločitve znamka, na podlagi katere je bil vložen ugovor, razveljavljena.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
Sodišče ocenjuje kot neprepričljivo oceno upravnega organa, da kljub enakemu številu črk in identičnosti prvih štirih črk od šestih, samo ob različnih končnicah, ki se obe začneta s samoglasnikom, podobnost na osnovi črkovne analize ni utemeljena, ob dejstvu da sta oba besedna znaka zapisana v običajnih črkah.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost blaga in storitev
Tožeča stranka ima prav, da je upravni organ neutemeljeno odklonil primerjavo blaga in storitev. Pogoja enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev namreč ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami in obratno.
Ker je v obravnavanem primeru upravni organ zmotno ocenil, da si znaka nista zamenljivo podobna, po presoji sodišča pa okoliščine, na katere je opozorilo v tej sodbi, kažejo na določeno stopnjo podobnosti, bi moral primerjati tudi blago in storitve. Šele primerjava obojne podobnosti bi bila v konkretnem primeru lahko podlaga za ugotavljanje verjetnosti ustvarjanja zmede kot tretjega elementa, ki mora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 biti izpolnjen za (ne)registracijo znamke.
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znaka prijavljene znamke in prejšnje znamke druge osebe - verjetnost zmede v javnosti - izmišljena beseda - splošno znana beseda
Po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
Z vidika dojemanja primerjanih prijavljene s predhodnima znamkama tožeče stranke kot celote s strani povprečnega slovenskega potrošnika med njimi ni zamenljive podobnosti, kar dopušča oceno o tem, da povprečni slovenski potrošnik ne bo v zmedi glede izvora blaga in storitev. Ob taki oceni pa po ustaljeni upravno sodni praksi organu ni bilo treba opraviti še primerjave blaga in storitev, na katere se nanašajo primerjane znamke.
ZUS-1 člen 29, 29/3. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-4, 153/2-3.
položaj stranke v upravnem sporu - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - sposobnost biti stranka - prekinitev postopka - industrijska lastnina - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika
Po 4. točki 1. odstavka 153. člena ZUP se postopek prekine, če so za stranko upravnega postopka nastopile pravne posledice stečajnega postopka, ter prekinitev traja, dokler ne vstopi v postopek kot zastopnik stranke stečajni upravitelj (3. točka 2. odstavka tega člena). Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da organ tako ni postopal, pač pa je, namesto da bi (ex lege) postopek prekinil, izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem tožniku dal možnost, da se po zakonitem zastopniku izjavi v zadevi (ali da zahtevo za vpis spremembe v register umakne – v tožbi namreč navaja, saj pred izdajo odločbe ni imel možnosti izjaviti se v zadevi, da zahtevi za vpis spremembe nasprotuje).
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znamk - podobnost blaga - verjetnost zmede v javnosti
Pogoj za zavrnitev ugovora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je kumulativno podana taka podobnost znaka prijavljene in predhodne znamke ter blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, zaradi katere obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Vendar pa pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih.
Po presoji sodišča črka „N“ v besedi izpodbijanega znaka „GEN“, ki je oblikovana kot črka „U“, obrnjena za 180 stopinj, ni podobna črki „A“ v besedi „GEA“ in kot taka s to črko tudi ni zamenljiva, kot navaja tožnik. Glede na to, da so najdominantnejši deli znakov, besedi „GEA“ in „GEN“, že sami po sebi dovolj različni, različen pa je tudi grafizem črk v prijavljenem znaku, pa tudi njegova barvna rešitev, tudi po presoji sodišča predstavlja povsem zadostno vizualno različnost primerjanih znakov, da ni verjetnosti zmede v javnosti ali povezovanja znamk zaradi vizualne podobnosti in posledično tudi fonetične.
ZASP člen 135, 135/1, 148, 149, 149/2, 151, 161, 161/1, 161/1-1, 162, 162/2, 162a, 162a/1. ZUP člen 9. URS člen 87.
ukrep nadzornega organa - Združenje SAZAS - pristojnost za sprejem notranjih aktov - vsebina letnega poročila po ZASP - upravni postopek - načelo zaslišanja strank
V razmerju med kolektivno organizacijo in njenimi člani, ki je po pravni naravi mandatno razmerje, predstavlja letno poročilo realizacijo dolžnosti prevzemnika naročila – kolektivne organizacije o dajanju računa iz opravljenih poslov na splošni ravni. Zato mora biti delitev zbranih sredstev, kar je zakonsko določena vsebina letnega poročila, prikazana tako, da je preverljiva. S tem se članom, tudi zunanjim, zagotavlja statutarna pravica do vpogleda v finančno poslovanje.
patent - vpis evropskega patenta v register patentov - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev zahteve
Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in je odgovornost za zamudo pri predložitvi pooblastila izključno na njeni strani. Neutemeljeno se sklicuje na napako družbe za dostavo pošiljk, saj kljub opozorilom zastopnika v Republiki Sloveniji zastopnik v tujini ni preveril, kaj se je zgodilo s pošiljko, odposlano 23. 3. 2007, kar je bil dolžan storiti, za dostavo pooblastila pa je imela na voljo še dovolj časa.
Določba 162. člena ZASP po razumevanju sodišča v četrtem odstavku določa obveznost kolektivne organizacije, da določene listine pošilja toženi stranki. Ta obveznost ji je naložena z zakonom in nobena zahteva tožene stranke za dostavo listin ni potrebna. Zakonodajalec je v tej določbi naštel najpomembnejše akte tožeče stranke in njihove spremembe, vendar ne taksativno (uporabljena je beseda »predvsem«). Odprt seznam pa po mnenju sodišča ne pomeni, da bi morala biti obveznost posredovanja drugih aktov določena v kateri drugi določbi zakona, kot to razume tožeča stranka, ampak pomeni, da druge akte tožeča stranka pošlje toženi stranki na njeno zahtevo.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razmerje med znakom in storitvijo
Po točki b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka, po točki c) znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev, po točki h) znak, ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev.
Razlikovalni učinek (točka b) je razmerje med znakom in storitvijo, ki se uporablja za označevanje storitve, upoštevajoč dojemanje relevantne javnosti. V znaku DOBRA SLUŽBA za storitve, ki jih je tožeča stranka prijavila – storitve v razredu 35 in 38 NK, ni potrebnih elementov razlikovalnosti - ni toliko fantazijskega, arbitrarnega, da bi povprečnega potrošnika teh storitev napotilo na določen izvor, torej da bi lahko razlikoval te storitve tožeče stranke od storitev drugega subjekta. Ta znak nima kvalitete identifikatorje izvora storitve.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b.
industrijska lastnina - registracija znamke - znak znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - figurativen znak
Glede na točko b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Podobni so si znaki, ki jih med seboj ni mogoče razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja. Pri oceni podobnosti konkurirajočih znakov je treba izhajati iz tega, kako povprečen potrošnik dojema oziroma bi dojemal znak kot celoto. Različnost znakov zato ne pomeni, da se morajo znaki razlikovati prav v vsakem posameznem elementu.
Potrošnik znamke „Toča alarm“ ne bo dojel kot blagovno znamko, po kateri naj bi prepoznal ponudnika določenega blaga/storitve, temveč zgolj kot informacijo, ki jo nudi ta besedna zveza v povezavi s proizvodi in storitvami, potrošnik bo menil, da gre za proizvode/storitve povezane z opozorilom pred nevarnostjo toče.
Zaključek tožene stranke o nepodobnosti znakov tako izhaja iz celovite presoje, v okviru katere je tožena stranka opravila analizo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, in je tožeča stranka s svojimi ugovori po oceni sodišča ni mogla izpodbiti. Pri tem sodišče še pripominja, da je treba vsak posamezni primer obravnavati v okviru dejanskega in materialnopravnega stanja, ki iz primera izhaja, tako, kot je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka. V zvezi z navedbami tožeče stranke o odločitvah organov drugih evropskih držav, konkretno OCHIM-a, pa je tožena stranka pravilno pojasnila, da na odločitev v tej zadevi ne more vplivati, saj odločitve OCHIM-a niso veljavni pravni vir v Republiki Sloveniji.
V obravnavanem primeru so po mnenju sodišča ugovarjani znak ter znaki znamk tožeče stranke slikovno-torej v vizualnem pogledu, med seboj tako zelo različni, da jih povprečni potrošnik ne bo medsebojno zamenjeval ter menil, da gre za znamko tožeče stranke. Ugovarjana znamka namreč zaradi svojih razlikovalnih elementov daje povsem drugačen vtis kot znamke tožeče stranke, pri kateri ne more biti nobenega dvoma, da gre dejansko za smreko.
Sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da različni napisi na znakih niso pomembni elementi, zaradi česar bi jih bilo treba zanemariti tako z vizualnega kot tudi fonetičnega vidika. Po presoji sodišča namreč zlasti v primeru znaka v obliki slike napis predstavlja pomemben element, saj ga tudi v konkretnem primeru (AIRE LIMPIO/WUNDER-BAUM, Sportfrische, ARBRE MAGIQUE, CAR-FRESHNER) tudi poimenuje.
Glede na določbo točke b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 morata biti za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oziroma enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oziroma enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanaša. Ob ugotovitvi, da si znaka nista podobna, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni opustitvi presoje organa enakosti oziroma podobnosti blaga.
Ker pa si znaka nista podobna, ne more priti tudi do verjetnosti zmede v javnosti in verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko (točka b 1. odstavka 44. člena ZIL-1)). Zakon nastanek navedenih posledic iz točke b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 namreč veže zgolj na primere, ko so si znaki med seboj zamenljivo podobni, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Zahteva za prijavo je bila dana le za en znak, napačno pa je bilo postopanje z zahtevo, kar je povzročilo pomoto pri objavi in nato posledično dolžnost tožene stranke, da ponovno začne s postopkom, vključno s postopkom objave. Tožeča stranka torej ni bila postavljena v otežen položaj, saj bo lahko vložila ugovor in s tem v celoti zavarovala svoje pravice in koristi.