industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor stranke. Če je ta posplošen tako, da ugovornik le primeroma navede blago/storitev, za katerega zatrjuje, da je podobno, upravnemu organu ni mogoče očitati nepravilne presoje podobnosti in pomanjkljive obrazložitve odločitve, če ni za vse blago/storitve v istem razredu Nicejske klasifikacije (NK), za katero je ocenil, da ni podobnosti, podrobno in konkretno obrazložil, zakaj meni tako, je pa iz odločbe razvidno, kako je primerjavo opravil in kakšni zaključki glede podobnosti blaga/storitev za določeni razred NK iz tega izhajajo.
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se pri oceni podobnosti med blagom oziroma storitvami upoštevajo vsi dejavniki, ki označujejo razmerje med primerjanim blagom/storitvami in ki se nanašajo zlasti na njihovo naravo, namen, uporabo, distribucijske poti, konkurenčnost, komplementarnost.
Tožeča stranka se v tožbi zmotno sklicuje na povezanost med blagom/storitvami, saj je v določbi c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 zahtevana povezanost med blagom/storitvami in imetnikom prejšnje znamke, ne pa konceptualno povezovanje med znamkama. Ta povezava se razlaga kot gospodarska povezava, ki pa je v konkretnem primeru, ko gre za različne ciljne trge in ciljno publiko, tudi po mnenju sodišča ni.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - dejavnost kolektivne organizacije - izvajanje dejavnosti v okviru dovoljenja organa - opravljanje administrativno-tehničnih poslov za tujo kolektivno organizacijo - nadzor pristojnega organa - ukrep nadzornega organa - pristojnost nadzornega organa
Tožeča stranka ni (več) kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, zato ne more sklepati sporazumov z enakimi ali podobnimi tujimi kolektivnimi organizacijami in na tej podlagi izvajati kolektivnega upravljanja pravic za člane tuje kolektivne organizacije. Zato upravni organ, če tožeča stranka za tuje kolektivne organizacije opravlja administrativna dela v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic na retransmisiranih programih oziroma za RTV organizacije, opravlja administrativne posle v zvezi z njihovimi pravicami v primeru kabelske retransmisije, pravilno sklepa, da opravlja posle, za opravljanje katerih nima dovoljenja.
Določbo 146. člena ZASP je treba razlagati tako, da se nanaša na kolektivne organizacije, ki imajo tak status po ZASP. D. in C., ki po podatkih upravnega organa, ki je pristojen za izdajo dovoljenj v Sloveniji, nista kolektivni organizaciji po ZASP, na podlagi te določbe ne moreta prenesti opravljanja administrativno tehničnih poslov v zvezi s kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del na tožečo stranko.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del sestavljenega znaka mora prevladati nad vtisom celotnega znaka do te mere, da ostali sestavni deli postanejo nepomembni v okviru ustvarjenega vtisa. Prijavljeni znak je treba tudi v okviru pomenske analize primerjati kot celoto, ker ne vsebuje dominantnega dela, ob taki primerjavi pa je nesporno, da si primerjana znaka nista tudi pomensko podobna. Enako velja za fonetično primerjavo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. 6. 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83 ES in Uredbe (ES) 726/2004.
Podelitev dodatnega varstvenega certifikata ni mogoče zavrniti zgolj zaradi tega, ker obdobje, ki je določeno v skladu s pravili za izračun, določenimi v členu 13 (1) Uredbe št. 1768/92, ni pozitivno.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
pravni interes - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožeča stranka zmotno meni, da izkazuje pravni interes za tožbo glede na zatrjevani dejstvi, da je najemnik ene od znamk, na katero se tudi nanaša izpodbijana odločba, in da je stečajni upnik v stečajnem postopku, ki se vodi zoper prejšnjega imetnika znamk, pri katerih je bila v registru vpisana sprememba imetnika pravic. Le oseba, ki je v postopku za izdajo izpodbijane odločbe bila udeležena kot stranka oziroma stranski udeleženec, namreč izkazuje, da se je v postopku odločalo o njenih pravicah oziroma da je v tem postopku varovala svoje pravne koristi, s tem pa, da izpodbijana odločba lahko posega v njene pravice oziroma pravne koristi ter da je sodno varstvo v upravnem sporu zaradi varovanja teh pravic oziroma pravnih koristi potrebno.
ZUP člen 82, 82/2, 229, 229/2. ZASP člen 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku - vročitev odločbe - zahteva za pregled dokumentov - pravna korist
Glede na enostopenjski postopek, ki velja za obravnavani primer (150. člen ZASP), je organ pravilno zaključil, da tožnikovi zahtevi za vročitev odločbe ni možno ugoditi že zato, ker pravna podlaga v zahtevi tožnika (229. člen ZUP) ureja le pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, torej v primerih dvostopenjskega upravnega postopka. Namen citirane določbe je namreč ravno v tem, da se stranskemu udeležencu (torej osebi, ki bi ji morala biti vročena prvostopna odločba zaradi varovanja njenega pravnega interesa) omogoči vložitev pritožbe znotraj upravnega postopka.
Tožnik s sklicevanjem na začasno dovoljenje svoje pravne koristi oziroma pravnega interesa za pregled dokumentov ni izkazal. Z začasnim dovoljenjem je bilo tožniku sicer res začasno dovoljeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, vendar le do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar je bilo izrecno določeno v drugem odstavku izreka tega začasnega dovoljenja.
ZASP člen 149, 162. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk
Upravni organ je po ugotovitvi, da izpodbijana znamka in prejšnje znamke tožeče stranke ščitijo enako blago (mleko) in podobno blago (mlečni izdelki), opravil še presojo podobnosti znakov izpodbijane in prejšnjih znamk tožeče stranke po načelu celovite presoje, po katerem se podobnost ocenjuje glede na znake v celoti, ob upoštevanju najbolj razlikovalnih elementov, če jih je mogoče določiti, pri čemer presoja podobnosti vključuje vizualno, fonetično in pomensko analizo, poudarek pa je predvsem na distinktivnih oziroma dominantnih delih znakov znamk.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - razlaga pojma zainteresirane osebe
ZIL v določbah 90. in 91. člena ne omeji pojma zainteresirane osebe tako, da bi eksplicitno določil okoliščine, ki jih ta mora zatrjevati in izkazati, kar po mnenju sodišča daje podlago za ekstenzivno razlago pojma, torej gotovo (tudi) v pomenu osebe, ki zatrjuje, da želi izkoriščati znak ali njegov del, pravno zavarovan z znamko, za enako ali podobno blago (in to izkaže). Podlago za ekstenzivno razlago pojma zainteresirane osebe daje tudi upoštevanje prava EU. Stališče o ekstenzivni razlagi pojma zainteresirane osebe pa izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, npr. sklep št. III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010. Zato se sodišče strinja z izhodiščnimi opredelitvami pojma zainteresirane osebe s strani upravnega organa: da je to oseba, ki bi od razveljavitve imela korist, ki se kaže npr. v tem, da želi sama znamko v celoti ali deloma uporabljati za enako ali podobno blago, da je to oseba, ki ima namen registrirati enako ali podobno znamko, da je to oseba, katere obstoječe znake so podobne izpodbijani znamki itd.
Sodišče se z upravnim organom tudi strinja, da prizadeti stranki v tem postopku, da bi mogla šteti za zainteresirano osebo v smislu 1. odstavka 90. člena ZIL, ni treba izkazati, da bo svojo prijavljeno znamko uspela registrirati, kajti postopek registracije znamke je po zakonu samostojen postopek.
Tožnik se moti, ko meni, da bi moral organ postopati po ZIL-1, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji glede na vložitev zahteve za razveljavitev znamke v času veljave ZIL ter potek in zaključek sodnega postopka (še vedno) v času veljave ZIL, iz česar sledi, da stranka z interesom ni imela možnosti spremembe tožbe po prvem odstavku 184. člena ZPP do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje zaradi uskladitve s spremenjenim režimom novega ZIL-1.
Ob nespornih okoliščinah - da je stranka z interesom vložila prijavo obravnavane znamke za blago, ki je enako/podobno blagu, na katerega se nanaša obravnavana znamka ter tudi druge prijave znamke, ki bi lahko bile enake/podobne obravnavani znamki – je nedvomno treba šteti, da želi stranka z interesom obravnavano znamko (vsaj) v delu uporabljati za enako/podobno blago, ki ga tudi sama proizvaja in daje v promet. S tem pa je podan pravni interes stranke z interesom za vložitev zahteve za razveljavitev znamke.
ZIL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-b, 43/1-c, 43/1-e, 43/1-h.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razlikovanje med znakom in storitvijo
Kot znamke se ne morejo registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve.
Znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima.
blagovna znamka- registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - odločba o registraciji znamke
Postopek registracije znamke ureja ZIL-1. Ta v 101. členu ureja ugovorni postopek. Nesporno v zadevi je, da je tožeča stranka vložila ugovor, o katerem pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo odločeno, kar bi glede na določbo 102. člena ZIL-1, pred izdajo izpodbijane odločbe iz 103. člena ZIL-1, moralo biti. Izpodbijana odločba je bila izdana preuranjeno, kršitev pravil pa je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
Uredba o razširitvi evropskih patentov na Republiko Slovenijo člen 1, 1/2, 1/2-b, 5, 5/2, 5/6. ZIL-1 člen 67, 67/2.
industrijska lastnina - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - razširitev patenta - evropski patent - zahteva za razširitev patenta - pravni učinek sklepa o pomoti
Odločbi o popravi odločbe o podelitvi patenta ni mogoče odrekati določenega pravnega učinka. S popravo odločbe so bile namreč popravljene navedbe držav, za katere je bil patent podeljen, kar je omogočilo razširitev evropskega patenta v nacionalni fazi. V tem učinkovanju razširitve patenta (popravek pa se ne nanaša na datum podelitve patenta) je, ob dejstvu, da je tožeča stranka zahtevo za razširitev vložila v roku treh mesecev od izdaje popravljene odločbe, po mnenju sodišča popravljeno odločbo mogoče upoštevati. Glede na navedeno tožnica ni bila v zamudi z odložitvijo zahtevka za razširitev patenta.
ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - dovoljenje za za kolektivno upravljanje pravic - stranke v postopku - pravni interes
S podelitvijo dovoljenja za kolektivno upravljanje je lahko poseženo le v pravni položaj kolektivne organizacije imetnikov tistih pravic, ki se bodo kolektivno upravljale, saj pravico do kolektivnega upravljanja izgubi. Zato ima le ta organizacija pravico udeleževati se postopka, v katerem upravni organ odloča o podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje drugi organizaciji.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenja za upravljanje pravic na avdiovizualnih delih - stranka v postopku - pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Na zahtevi za priznanje položaja stranke je datum 4. 10. 2010, ne izhaja pa iz zahteve, niti iz drugih dokumentov, da bi tožeča stranka sporno vlogo poslala 4. 10. 2010. Tožeča stranka o tem dejstvu tudi k tožbi ni priložila nobenega dokaza, torej sodišče sledi toženi stranki, da je v primeru, ko stranka pošlje vlogo navadno, upoštevati prejemno teorijo. Sodišče zato sledi zaznambi na vlogi, da jo je upravni organ prejel 25. 10. 2010, kar pa je po zaključku postopka na prvi stopnji.
V primerljivi zadevi, ko je vstop v postopek zahtevala fizična oseba, je sodišče tožbo avtorja, ki jo je utemeljeval na enakih podlagah kot tožeča stranka, zavrnilo. Pri tem je menilo, da avtor, soavtor in producent po določbi 43. člena ZUP niso osebe, ki bi iz navedenih statusov imele pravni interes v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno opravljanje pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pogoji za prenos - aktivna legitimacija
Ker blagovna znamka ni bila predmet prenosa premoženja prevzete družbe na prevzemno družbo (kar izhaja iz notarskega zapisa prevzemne pogodbe in pogodbe o odpustu dolga) je izpodbijana odločba, s katero je URSIL dovolil prenos blagovne znamke, nepravilna in nezakonita.
ZASP člen 149, 149/1,149/1-1, 149/1-2, 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - začasno dovoljenje
Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega (v tem primeru mora biti dogovor vsebovan v statutu kolektivne organizacije, ki se poteguje za izdajo stalnega dovoljenja) kot tudi začasnega dovoljenja.