ZASP člen 143, 146, 147, 148, 149. ZUP člen 43, 260, 260-9.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - obnova postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožnik brez podlage zatrjuje, da bi bil njegov interes, da njegove pravice upravlja kolektivna organizacija, ki jih bo upravljala učinkovito, varovan le v primeru, da bi se imel možnost v postopku za podelitev dovoljenja opredeljevati do kvalitete bodoče kolektivne organizacije. Glede na določbe ZASP imetniki pravic v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami ne morejo varovati svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci.
ZIL člen 44, 44/1. Pravilnik o vsebini prijavljene znamke člen 3, 3/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločba o registraciji znamke
Verjetnost zmede na trgu se presoja celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov konkretnega primera kot npr. prepoznavnosti znamke na tržišču, povezovanja med znakom in znamko, stopnje podobnosti med znakom in znamko ter blagom in storitvami. Upoštevati je treba tudi, da povprečni potrošnik znamko običajno zaznava kot celoto in ne preverja njenih posameznih delov. Upravni organ je ugotovil, da ni zamenljive podobnosti, ki bi lahko vodila v zmedo v javnosti pri primerjanih znakih. V izpodbijani odločbi je opravil primerjavo znakov po kriterijih vidne, slišne in pomenske podobnosti. Sodišče pritrjuje izhodišču teh primerjav, da je prijavljeni znak sestavljen iz dveh besed, besede „NOR“ in besede „na“. Znak NOR na pa se vizualno, fonetično in pomensko razlikuje od znaka tožničine znamke NORMA. Zgolj besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Na grafične elemente in barvne dodatke pa se takšna uporaba ne razširja, saj je znak tako varovan, če je takšna registracija zahtevana. Zato po mnenju sodišča takšne maksimalne zaščite, kot jo zahteva tožnica, upravni organ njeni znamki ni mogel priznati oziroma jo pri primerjavi upoštevati.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik v postopku izdaje spornega dovoljenja ni imel položaja stranke. To pomeni, da tudi zahteve za odpravo oziroma razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičen uveljavljati.
Ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča RS št. Up-666/10 in Up-1153/10 je tožnik upravičen predlagatelj za izrek odločbe – dovoljenja za ničnega. Ustavno sodišče je v navedenih odločbah namreč zapisalo, da so vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk - dominanten del
Upravni organ je pravilno ugotovil, da dominantni del prijavljenega znaka izgovorimo kot dve besedi in ne kot eno samo (bonus plus), zaradi česar posledično ne drži trditev o zamenljivi fonetični podobnosti znakov (bonusplus : bonuks), ne glede na enake začetne zloge.
Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna, upravni organ pa je tudi pravilno ocenil, da je črka X v znaku tožnika pri tej obliki primerjave tisti element, zaradi katerega podobnosti med znakoma ni.
Začetni del ''bon'' daje neko pomensko konotacijo znaku tožnika, vendar pa le določeni strukturi potrošnikov, medtem ko pa sta na drugi strani nedvomno obe besedi (''bonus'' in ''plus'') znani povprečnemu potrošniku kot splošno priznana izraza za nekaj dodatnega oziroma nekaj več.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Pri ugotavljanju razlikovalnega učinka znamke se ocenjuje sposobnost znamke za identificiranje blaga/storitev, za katere je znamka registrirana in s tem za razlikovanje tega blaga/storitev glede na njegovega proizvajalca oziroma izvajalca. Razlikovalni učinek je torej tisti, ki omogoča, da znamka lahko izpolnjuje svojo bistveno nalogo, tj. zagotoviti potrošniku identiteto izvora blaga/storitev, ki ju označuje.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da ima tožničina znamka majhno razlikovalno moč, kar je obrazložil s tem, da besedo omega povprečni potrošnik povezuje z nenasičenimi maščobnimi kislinami (omega 3, 6 in 9), ki se pogosto omenjajo v propagandnih in drugih zdravstvenih sporočilih. Upravni organ besedi omega ni v celoti odrekel razlikovalnega učinka, saj navaja, da je za živila precej opisovalne narave in ima zelo nizko stopnjo razlikovalnosti. Verjetnost obstoja zmede je toliko manjša, kot je manjši razlikovalni učinek prejšnje znamke. Ker manj razlikovalne znamke uživajo na trgu ožje varstvo, tožnica s svojo znamko OMEGA ne more omejevati registracije znamke OmegaVita zato, ker ta vsebuje besedo omega.
ZIL člen 44, 44/1. Pravilnik o vsebini prijavljene znamke člen 3, 3/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ svojo odločitev utemelji na neenakosti oziroma nepodobnosti prijavljenega znaka in znaka znamke tožnika, ki sta si po njegovi oceni toliko različna, da ni podana verjetnost zmede. Kot dominantni del je upravni organ pravilno štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Gre namreč za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni. Kombinacijo obeh besed njun pomen potencira; kot navaja upravni organ, pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek.
Neutemeljeno tožnik uveljavlja širšo zaščito svoje znamke kot besedne znamke. Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - celostni vtis
Celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na svoje vizualne, fonetične in pomenske lastnosti, kaže na določeno mero podobnosti znakov. Vendar pa šibka razlikovalnost tožničine znamke zmanjšuje možnost nastanka zmede med njeno in prijavljeno znamko pri potrošnikih predmetnega blaga/storitev. Kljub enakemu ali podobnemu blagu zaradi soobstoja obeh znamk na slovenskem trgu potrošnik ne bo zmeden glede njunega izvora.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk - dominantni del
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi (BONUS PLUS) in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni.
Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna. Pri tem je upravni organ pravilno opozoril na črko X v znaku znamke tožnika, ki glede podobnosti razmejuje besedi BONUS in BONUX.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljenem znaku besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Sodišče ne pritrjuje tožbeni trditvi, da dominantnega dela prijavljenega znaka zaradi svojega opisnega značaja ne predstavlja beseda PLUS. Kot argument za nasproten zaključek tožbeni trditvi je upravni organ navedel popolnoma enako grafično podobo in pomensko povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela znaka. Tudi po presoji sodišča gre za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni - upravni organ navaja, da beseda BONUS v običajnem pomenu pomeni dodatek, beseda PLUS pa pomeni, da gre za nekaj več. Kombinacija obeh besed njun pomen potencira; kar pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek. Ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, kakor bo obe besedi kot celoto dojemala tudi javnost.
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe njegovi besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna. Zaradi enakega besednega korena ''bon'' si besede še niso pomensko zelo podobne.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ je pravilno ocenil, da obstaja možnost povezovanja in zamenjevanja znamk. Visoka stopnja podobnosti v znakih in blagu rezultira v verjetnosti obstoja zmede pri potrošnikih, ne glede na okoliščine v zvezi z blagom, kar vse iz izpodbijane odločbe tudi izhaja.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Kot argument je navedel popolnoma enako grafično podobo in pomenski povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela. Sodišče meni, da ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, in da bo v navedenem smislu obe besedi kot celoto dojemala javnost.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni.
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
industrijska lastnina - evropski patent - zahteva za vpis evropskega patenta - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka
Datuma na obvestilu, s katerim je bil tožnik obveščen o podelitvi evropskega patenta ter da bo sklep objavljen v Evropskem patentnem listu ni mogoče šteti kot dneva, ko je bil tožnik seznanjen s pravnimi posledicami zamude, kot je to ocenil organ.
Določbo drugega odstavka 67. člena ZIL-1 je treba razlagati v pomenu, da rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi teče od dneva, ko je bil prijavitelj seznanjen, da rok za izpolnitev obveznosti zamujen ter da so pravne posledice zamude že nastale.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma
Znaki se primerjajo kot celote, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljeni znak, prevlada eden ali več njegovih sestavnih delov. To pa je mogoče le, če je posamezen del prevladujoč v tolikšni meri, da sam po sebi vzpostavi podobo znamke, ki se vtisne v spomin relevantnemu potrošniku, in je zato mogoče vse preostale dele znaka zanemariti, ker so nepomembni z vidika celostnega vtisa. Sodišče pritrjuje sklepanju upravnega organa, da celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na vizualne, fonetične in pomenske lastnosti ne vodi v njuno zamenljivost. Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma zato kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje znamka tožeče stranke, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago/storitve katerega proizvajalca nabavlja.
ZASP člen 147, 148, 150. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti.
Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Znaka sta si podobna, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost oziroma podobnost glede enega ali več upoštevnih vidikov–vizualnega, fonetičnega ali pomenskega vidika. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da med znakoma ORANŽA in ORANGE obstaja močna vizualna podobnost. To oceno upravni organ pravilno opre na enak začetni del besed, ki sta kratki in je zato ta del povprečnemu potrošniku bolj dojemljiv. Različnima končnicama besed ni mogoče pripisati takšnega učinka, da bi besedi postali razlikovalni. Potrošnik bo besedi dojemal kot celoti, v katerih pa zadnji črki nista dominantni.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - dejavnost kolektivne organizacije - izvajanje dejavnosti v okviru dovoljenja organa - opravljanje administrativno-tehničnih poslov za tujo kolektivno organizacijo - nadzor pristojnega organa - ukrep nadzornega organa - pristojnost nadzornega organa
Tožeča stranka ni (več) kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, zato ne more sklepati sporazumov z enakimi ali podobnimi tujimi kolektivnimi organizacijami in na tej podlagi izvajati kolektivnega upravljanja pravic za člane tuje kolektivne organizacije. Zato upravni organ, če tožeča stranka za tuje kolektivne organizacije opravlja administrativna dela v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic na retransmisiranih programih oziroma za RTV organizacije, opravlja administrativne posle v zvezi z njihovimi pravicami v primeru kabelske retransmisije, pravilno sklepa, da opravlja posle, za opravljanje katerih nima dovoljenja.
Določbo 146. člena ZASP je treba razlagati tako, da se nanaša na kolektivne organizacije, ki imajo tak status po ZASP. D. in C., ki po podatkih upravnega organa, ki je pristojen za izdajo dovoljenj v Sloveniji, nista kolektivni organizaciji po ZASP, na podlagi te določbe ne moreta prenesti opravljanja administrativno tehničnih poslov v zvezi s kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del na tožečo stranko.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor stranke. Če je ta posplošen tako, da ugovornik le primeroma navede blago/storitev, za katerega zatrjuje, da je podobno, upravnemu organu ni mogoče očitati nepravilne presoje podobnosti in pomanjkljive obrazložitve odločitve, če ni za vse blago/storitve v istem razredu Nicejske klasifikacije (NK), za katero je ocenil, da ni podobnosti, podrobno in konkretno obrazložil, zakaj meni tako, je pa iz odločbe razvidno, kako je primerjavo opravil in kakšni zaključki glede podobnosti blaga/storitev za določeni razred NK iz tega izhajajo.
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se pri oceni podobnosti med blagom oziroma storitvami upoštevajo vsi dejavniki, ki označujejo razmerje med primerjanim blagom/storitvami in ki se nanašajo zlasti na njihovo naravo, namen, uporabo, distribucijske poti, konkurenčnost, komplementarnost.
Tožeča stranka se v tožbi zmotno sklicuje na povezanost med blagom/storitvami, saj je v določbi c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 zahtevana povezanost med blagom/storitvami in imetnikom prejšnje znamke, ne pa konceptualno povezovanje med znamkama. Ta povezava se razlaga kot gospodarska povezava, ki pa je v konkretnem primeru, ko gre za različne ciljne trge in ciljno publiko, tudi po mnenju sodišča ni.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del sestavljenega znaka mora prevladati nad vtisom celotnega znaka do te mere, da ostali sestavni deli postanejo nepomembni v okviru ustvarjenega vtisa. Prijavljeni znak je treba tudi v okviru pomenske analize primerjati kot celoto, ker ne vsebuje dominantnega dela, ob taki primerjavi pa je nesporno, da si primerjana znaka nista tudi pomensko podobna. Enako velja za fonetično primerjavo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. 6. 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83 ES in Uredbe (ES) 726/2004.
Podelitev dodatnega varstvenega certifikata ni mogoče zavrniti zgolj zaradi tega, ker obdobje, ki je določeno v skladu s pravili za izračun, določenimi v členu 13 (1) Uredbe št. 1768/92, ni pozitivno.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.