ZGD člen 373, 436, 436/2, 436/3, 439, 439-9, 455, 455/2, 456. ZPPSL 1993 člen 176, 176/3.
prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje.
3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.
delniška družba - sklepi skupščine - tožba na neveljavnost - način objave sklica skupščine
Po splošnem določilu prvega odstavka 10. člena ZGD bi bila obvezna objava sklica skupščine v Uradnem listu Republike Slovenije le, če bi zakon ne določal drugače. V sedmi alinei prvega odstavka 184. člena ZGD kot posebni določbi za delniško družbo pa je prepuščeno delničarjem, da v statutu določijo obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma delničarje. Ta posebna določba bi ne bila potrebna, če bi se objave in tako tudi sklic skupščine morali objaviti v uradnem listu, kot to napačno zaključuje tožeča stranka. V statutu tožene delniške družbe pa je v tretjem odstavku 21. člena med drugim določeno, da se o sklicu skupščine 30 dni pred sejo obvestijo vsi delničarji - z alternativo, da se sklic objavi v dnevnem časopisju. Objave sklica skupščine v častniku Delo ni moč šteti kot zakonite objave, ker časopis Delo v statutu tožene stranke ni določen kot glasilo za objavo sklica, kar sicer izrecno zahteva 186. člen ZGD, namreč da se objavijo podatki oziroma sporočila v glasilu, ki ga določi statut družbe. Takšen zaključek je utemeljen, saj v statutu tožena stranka ni objavila, v katerem časopisu se objavi sklic skupščine. Toda glede na ugotovitev o objavi sklica skupščine z osebnim obvestilom družbenikom navedena nezakonitost ne vpliva na odločitev o zadevi.
skupščina d.o.o. - sklepi - tožba za neveljavnost - rok za tožbo - vpis zastopnika v sodni register
Tožba je vložena prepozno, kajti v kolikor vložena tožba predstavlja izpodbojno tožbo po 365. členu Zakona o gospodarskih družbah (kratko ZGD) bi jo bila tožeča stranka morala vložiti v roku 1 meseca potem, ko je bila končana skupščina, katere sklepi se spodbijajo, ker se je tožnik skupščine udeležil, kot to določa prvi odstavek oziroma njegova prva alinea 365. člena ZGD; v kolikor pa tožba predstavlja tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine iz prvega odstavka 362. člena ZGD, pa je prav tako ob vložitvi tožbe že potekel rok 3 mesecev od sprejema sklepov oziroma celo rok 6 mesecev od sprejema sklepov, če bi bili morali biti sklepi objavljeni, pa ne bi bili. Izvajanje revizije, da bi naj imenovanje direktorja v gospodarski družbi bilo brez učinka vse dokler ni vpisan v sodni register, je neutemeljeno.
Vpis zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja, torej mora družba imeti zastopnika že pred vpisom v sodni register. Odločitev družbenikov o imenovanju zastopnika je konstitutivnega značaja.
ustanovitev podjetja v družbeni lastnini - akt o ustanovitvi - vsebina - medsebojne pravice in obveznosti
Tožena stranka Časopisno podjetje M., ki je le pravna naslednica v letu 1990 ustanovljenega družbenega podjetja Časopisno podjetje M. bi bila zato lahko tožeči stranki odškodninsko odgovorna le za škodo, ki bi nastala po 24.5.1990. Tožeča stranka pa zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala v letu 1988, zaradi česar sta materialnopravno pravilna zaključka sodišč druge in prve stopnje, da tožeča stranka povrnitve škode ne zahteva od pravega pravnega subjekta.
družba z omejeno odgovornostjo - odstop deleža vlagatelja - prenos deleža družbenika na preostale družbenike
Po 2.odst. 107.čl. tedaj veljavnega Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ, št. 77/88 - 61/90) so se pri družbi z omejeno odgovornostjo deleži lahko prenašali med vlagatelji, če s statutom oziroma pravili družbe ni bilo drugače določeno. Kot je ugotovilo sodišče druge stopnje, je v konkretnem primeru skupščina družbe odločala v skladu z določbo 7.čl. priložene pogodbe o ustanovitvi družbe. Spričo vseh navedenih okoliščin ni utemeljen tožnikov zahtevek, da je (še vedno) lastnik 1/3 podjetja.
ZGD člen 4, 4/6. Odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.
dejavnost - pogoji za opravljanje dejavnosti
Ni pravilno stališče upravnega organa, da gospodarska družba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti trgovine v tranzitu, ker te dejavnosti nima vpisane v sodni register, ob tem ko ima v sodnem registru vpisano dejavnost trgovina na debelo in drobno s prehrambenimi in neprehrambenimi proizvodi. Trgovina v tranzitu je namreč le način opravljanja trgovinske dejavnosti.
glasovalna pravica v d.o.o. - dodatni glasovi ne glede na vložen kapital
Osnovno načelo pri urejanju razmerij pri upravljanju v d.o.o. je načelo svobodne volje družbenikov, ki pride do izraza v družbeni pogodbi. To načelo izhaja tudi iz določila prvega odstavka 438. člena ZGD, da se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega izvrševanja, določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače (zakon pa v zvezi z glasovalno pravico nima drugačnih - prisilnih določb). Zato veljajo določbe spornega člena družbene pogodbe o tem, da se družbeniku prizna še en glas za vsakih 1.000 m3 kupljenega zemeljskega plina. Napačna je razlaga revidenta, da to ni zakonito zaradi določila prvega odstavka 440. člena ZGD, po katerem "vsakih dopolnjenih 10.000 tolarjev osnovnega vložka daje družbeniku en glas" in da "družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki večje število glasov na vsakih 10.000 tolarjev osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena". Kot že navedeno, lahko družbeniki v družbeni pogodbi sami določijo kriterije za število glasov oziroma tudi za eventualne dodatne glasove ne glede na delež v osnovnem vložku. Citirana določba prvega odstavka 440. člena je samo dispozitivnega značaja, kar še posebej pove ZGD v drugem odstavku 438. člena, da "kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 439. - 444. člena tega zakona".
sprememba družbene pogodbe - povečanje osnovnega kapitala - izključitev družbenika, ki je v zamudi - izključitev in izstop družbenika
Tožba na podpis pogodbe o spremembi družbene pogodbe nima utemeljitve v določbah ZGD. Stvar registrskega sodišča je, ali bo ustrezno spremembo vpisalo v register.
pogoji za opravljanje dejavnosti - ukrep tržnega inšpektorja
Začasno obrtno dovoljenje ni dokaz o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske družbe, saj za to ni podlage v ZGD.
Firma gospodarske družbe se mora jasno razlikovati od firm drugih družb tako, da pri povprečnem kupcu ne more priti do zamenjave. Zato ni dopustna uporaba fantazijskega dodatka v firmi "Fructa", če je že pred tem bil registriran v drugi firmi dodatek "Fructal".
ZZD ni poznal prenehanja delovne skupnosti s preoblikovanjem v drug subjekt pravic in obveznosti, ki bi bil pravni naslednik prejšnjega. Poznal je samo ustanovitev (nove) delovne skupnosti in njeno prenehanje.
Poznejša reorganizacija tožene zavarovalnice ne more imeti vpliva na pravico tožnika, da zahteva odškodnino od Zavarovalnice Triglav d.d. kot ene od prej solidarno zavezanih območnih skupnosti prejšnje Zavarovalne skupnosti Triglav. 124. člen zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90) ne ureja obveznosti več pravnih naslednic prej ene zavarovalne skupnosti. Odgovornost za obveznosti pravnih naslednic nasproti tretjim ureja tedaj veljavni splošni predpis, to pa je zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88 - 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90). V 187.a členu je določeno, da so podjetja, nastala z delitvijo, spojitvijo z drugimi podjetji ali s pripojitvijo k drugemu podjetju, solidarno odgovorna za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.
podjetje z družbenim kapitalom - preoblikovanje podjetja v družbeni lasti - prenos terjatve na drugo pravno osebo
Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena).
načelo materialne resnice - družba z omejeno odgovornostjo - odgovornost za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo - podjetje v zasebni lastnini
Pravno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka narekujejo dejstva dejanskega stanja. Ta dejstva sicer ugotavlja sodišče, vendar ne samo v mejah postavljenega zahtevka, temveč tudi v mejah trditvene tožbene podlage.
dejavnost - ugotovitev pogojev za opravljanje dejavnosti - solastnik poslovnih prostorov je stranka v postopku
Solastnik poslovnih prostorov, za katere upravni organ v postopku ugotavlja pogoje za opravljanje dejavnosti, ima položaj stranke (prizadete) v tem postopku.
ZOR člen 54, 54/1. ZZD 1988 člen 213, 216, 218. ZZD 1976 člen 255, 258, 260.
sposobnost pravne osebe - odgovornost za obveznosti
Prodajna pogodba tožeče in prvotožene stranke je bila sklenjena 24.4.1989. V času sklenitve prodajne pogodbe je revident, glede na določbo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo o medsebojni odgovornosti temeljnih organizacij za njihove obveznosti (213. člen takrat veljavnega Zakona o združenem delu - prečiščeno besedilo),odgovarjal za obveznosti prvotožene stranke neomejeno solidarno. Tej svoji takratni obveznosti tudi ne ugovarja. Trdi le, da je zaradi statusnih sprememb prenehala. Takšno stališče pa je pravno zmotno. Po 216. in 218. členu ZZD odgovarja za vse obveznosti, ki jih je prevzel do vpisa statusnih sprememb v sodni register, do njihove poravnave. Zanje odgovarja ne glede na morebitne drugačne dogovore med bivšimi temeljnimi organizacijami oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Ti lahko učinkujejo samo med udeleženci takšnih dogovorov, proti tretjim (kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka) pa ne.
stranka v postopku - ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti (4. člen zakona o gospodarskih družbah) trgovanje na drobno ter gostinske storitve z zabavnimi aparati, sosedje nimajo položaja stranke, saj materialni predpisi, ki so podlaga izdani odločbi, v takem postopku ne zahtevajo soglasja sosedov, niti njihovega sodelovanja v takem postopku.
dejavnost - ugotovitev dejanskega stanja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti
Če upravni organ ni ugotovil, ali stranka izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, med njimi tudi, ali ima poslovni prostor, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZRev člen 40. Sklep o kriterijih za izdajo dovoljenj za naložbe domačih pravnih oseb v podjetja v tujini točka 2.ZUP člen 137, 137/2.
naložba v tujino - podjetja v tujini - dovoljenje - pogoji - neobrazložena odločba
Če iz odločbe ni razvidno niti dejansko stanje, niti niso razvidni razlogi, ki so bili odločilni za presojo dokazov, sodišče ne more presoditi zakonitosti odločbe, naknadna obrazložitev odločbe v odgovoru na tožbo pa navedene pomanjkljivosti ne more odpraviti.