ZPPSL člen 149, 149/3. ZGD člen 416, 416/4.ZSReg člen 28, 28/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - stečaj - odsvojitev (prodaja) poslovnega deleža v stečajnem postopku - predkupna upravičenja družbenikov - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji - način in vsebina obvestila - vpis spremembe družbenikov v sodni register
Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat.
Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.
Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2.
alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
ZPre člen 11, 11/4, 49, 56, 56/7, 56/10, 56/11, 82, 82/1. ZTVP člen 169, 169/1.ZOR člen 74, 74/1. ZUIS člen 30, 30/1.
prevzemi - ponudba za odkup - nadzor nad potekom ponudbe za odkup - zahteva za izdajo dovoljenja za odkup - rok za odločitev o zahtevi - ugovor zoper odločitev predsednika senata - pritožba zoper odločbo Agencije o ugovoru - molk Agencije - rok za pritožbo - pravočasnost pritožbe - zavrnitev izdaje dovoljenja po čl. 82/1 ZPre - razvezni pogoj po čl. 11/4 ZPre
Pri odločanju po desetem odstavku 56. člena ZPre, če Agencija vlagatelja ugovora ne obvesti o načinu odločanja (in s tem tudi o odločitvi), je treba šteti, da je pritožba pravočasna, četudi je bila vložena tako pozno kot je bila v obravnavanem primeru.
Zavrnitev izdaje dovoljenja iz prvega odstavka 82. člena ZPre opredeljuje četrti odstavek 11. člena ZPre kot razvezni pogoj. Pogoj je (bodoče) negotovo dejstvo. Za odločitev v sporu je zato odločilen odgovor na vprašanje, kdaj postane odklonitev dovoljenja gotovo dejstvo. Gotovo dejstvo postane šele s pravnomočnostjo odklonitve dovoljenja.
posojilo - vrnitev posojila - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - solidarno poroštvo - spregled pravne osebnosti
Sodišči sta pravilno razlagali 8. člen pogodbe in ga pravilno povezali s 1004. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Posebej pomemben je 3. odstavek tega člena, ki določa, da odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost tudi porok, če se je zavezal kot porok in plačnik. V tem primeru lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
Pridobivanje lastnih delnic pomeni po določbah ZP zmanjšanje osnovnega kapitala družbe (in lahko tudi njeno likvidacijo). V 86. členu ZP je določena osnovna glavnica delniške družbe, potrebna za njeno ustanovitev in delo. "Izplačilo delničarskega deleža" -(tega pojma niti ZP niti ZVP ne poznata) bi tako pomenilo zmanjšanje osnovnega kapitala. Določba 99. člena ZP delničarju izrecno odvzema pravico do vračila sredstev, ki jih je porabil za nakup delnic.
družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - smrt družbenika - dedovanje poslovnega deleža
Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.
ZGD člen 436, 436/3, 437, 437/5. ZPP (1977) člen 219, 220.
razmerja med družbo in družbeniki - tožba na izključitev družbenika - prenehanje poslovnega deleža zaradi izključitve - vračilo tržne vrednosti deleža - pasivna legitimacija
Zahtevek na izplačilo deleža družbe zaradi izključitve iz družbe je mogoče vložiti le proti družbi, ne pa proti družbenikom (437. člen ZGD).
ZTVP člen 63, 63/1, 163, 163/1, 163/2, 166, 166/1.
borzno posredniške družbe - nadzor nad poslovanjem družbe - udeleženci v postopku - udeležba drugih oseb
ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb.
Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.
družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - upravljanje družbe - obličnost - dokumentiranje sklepov
V primerih enoosebne družbe, ko je ista oseba po eni strani ustanovitelj in s tem edini družbenik, po drugi strani pa njen direktor kot poslovodja (prvi odstavek 449. člena ZGD) in s tem njen zakoniti zastopnik, gre za svojsko dihotomijo istega subjekta. V takšni dvojni funkciji lahko odloča o poslovanju družbe neoblično razen v primerih odločitev iz 439. člena ZGD (o sprejetju letne bilance in izkazu uspeha in delitvi dobička ter o drugih v tem predpisu določenih pomembnih odločitvah). Tožnik je bil po povedanem upravičen odločiti sam o tem, da bo terjatev svoje družbe (L. d.o.o.) izterjal sam po sodni poti kot lastnik enoosebne družbe. Takšna odločitev namreč ne sodi med odločitve iz omenjenega 439. člena ZGD. Tako se pokaže kot zmotno stališče pritožbenega sodišča, da terjatve firme ni mogoče identificirati s terjatvijo njenega direktorja -
ZISDU člen 67, 70, 73, 75, 75/1, 75/3, 111, 111/1, 112, 134, 134/3, 137, 139, 139/3. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3-3. ZTVP člen 4, 4/3, 39, 39/1-4, 39/1-5. ZGD člen 315, 317, 328, 329, 329/1. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
pogodba o upravljanju - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih družb - upravljanje finančnega premoženja - prva prodaja delnic - začasna prepoved upravljanja - nematerializirane delnice - vpis in prenos vrednostnih papirjev
Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.
Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.
ZISDU člen 109, 109/1-3, 140/3. ZISDU-A člen 118, 118-4, 140, 140/2-3.
omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - razlogi za odvzem dovoljenja - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - naložbe pooblaščene investicijske družbe
Vprašanje, ali gre pri ugotovljenih kršitvah za hujše kršitve določb zakona, ki upravičujejo izrečeni ukrep, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Nastanek škode investitorjem ni predpostavka za odvzem dovoljenja za upravljanje.
družba za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - začasna prepoved upravljanja investicijskih skladov
Ukrep začasne prepovedi upravljanja investicijskih skladov v primeru, ko začne postopek za odvzem dovoljenja za upravljanje investicijskih skladov, lahko izreče Agencija za trg vrednostnih papirjev od začetka postopka do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za upravljanje.
prenos poslovnega deleža - družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - pravica prednostnega nakupa - obvestilo o nameravani prodaji
Če lahko družbeniki pravico družbenikov do prednostnega nakupa poslovnega deleža v celoti izključijo, lahko določijo tudi strožje pogoje za uveljavitev omenjene pravice od tistih, ki jih določa zakon.
Zakon ne govori o ponudbi upravičencem do prednostnega nakupa, ampak o obvestilu o nameravani prodaji. Obvestilo pa ima lahko tudi naravo vabila na stavljanje ponudb, v katerem je navedena samo najnižja sprejemljiva cena. Tudi na podlagi takšnega obvestila lahko družbeniki uveljavijo pravico do prednostnega nakupa.
odgovornost za obveznosti družbe (podjetja) - spregled pravne osebnosti - solidarna odgovornost ustanovitelja
Določilo 140.a člena zakona o podjetjih - ZP (Ur. list bivše federacije št. 77/88, 40/89 ter 46/90), na katerega se revident sklicuje, se glasi: "če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja." Namen te norme je bil, da se preprečijo zlorabe družbe tako, da se pritegnejo k odgovornosti za njene dejavnosti tisti subjekti, ki stojijo za pravno osebo, kadar so izpolnjeni določeni pogoji (v bistvenem ureja sedaj tak način odgovornosti 6. člen zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93). Takšna solidarna odgovornost subjekta ob odgovornosti družbe je lahko le izjemna.
Namreč velja načelo, da je pravna oseba samostojni subjekt, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
objavljanje podatkov in sporočil družbe - način objave - sklic skupščine - ničnost sklepa skupščine - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija delničarja
Člen 186 ZGD pove, v katerem glasilu je treba objaviti tiste podatke in sporočila, za katere je res uprava družbe upravičena presoditi, ali so pomembni za delničarje. Uprava družbe pa ni upravičena presojati, ali so pomembna za delničarje tista sporočila oziroma podatki, za katere zakon ali akt družbe določata dolžnost objave.
Po 2. odst. 360. člena ZGD lahko uveljavlja ničnost (tudi) vsak delničar, ne glede na število delnic.
zahteva za varstvo zakonitosti - pooblaščenci - zastopanje družbe
Upravičenje vodje območne enote zavarovalnice neomejeno zastopati območno enoto v okviru njene dejavnosti, vključuje tudi upravičenje opravljati po pooblaščencu procesna dejanja v sporih, izvirajočih iz dejavnosti območne enote.
načelo izključnosti - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Temeljno načelo firmskega prava je načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.
V obeh firmah sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD.
Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon. Zato iz razlogov, ki imajo lahko za posledico razdrtje pogodbe o ustanovitvi d.o.o., ta po vpisu v sodni register ne more prenehati, če v pogodbi o ustanovitvi družbe ni predvideno tudi njeno prenehanje zaradi razdrtja pogodbe.
Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.