CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0012306
URS člen 72. ZOR člen 156, 156/3, 188, 200, 200/1, 203, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1. OZ člen 133, 133/3, 179, 179/1, 182. ZPP člen 1, 339, 339/2-3, 339/2-14. ZUP člen 2.
sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - imisije - odgovornost upravljalca odlagališča odpadkov - opravljanje splošno koristne dejavnosti - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - solidarna odgovornost - pasivna legitimacija - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, ki presega običajne meje - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - renta - zastaranje odškodninske obveznosti
Določbi tretjega odstavka 133. člena OZ oziroma 156. člena ZOR predstavljata posebnost odškodninskega prava, ki določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite dejavnosti; gre za civilnopravno različico sodobnega načela varstva okolja "povzročitelj obremenitve plača". Denarni odškodninski zahtevek po tretjem odstavku 133. člena OZ oziroma 156. člena ZOR je tako odvisen od odgovora na vprašanje, ali je nastala oziroma ali nastaja škoda, ki presega običajne oziroma normalne meje . Gre za pravni standard škode, ki ga ni mogoče zamenjevati s pravnim standardom krajevno običajne mere iz 75. člena SP. Upravni predpisi o dovoljenih količinah emisij so lahko orientacija, vendar sodišče pri presoji omenjenega standarda nanje ni vezano.
S spremembo tožbe tožniki niso uveljavljali kakšne nove toženčeve obveznosti, temveč so le v okviru istega historičnega dogodka, se pravi na isti dejanski in pravni podlagi, zahtevali izpolnitev iste (odškodninske) obveznosti, iz katere izhajajo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevki. Zastaranje se veže na obveznost, ne pa na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti. Tako se lahko v zastaralnem roku, določenem za posamezno obveznost, postavijo različni zahtevki, ki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage.
ZUS-1 člen 4, 36/1-4.OZ člen 134, 178, 183.URS člen 22, 35.
načelno pravno mnenje - poseg v ustavne pravice - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe zaradi sodnega varstva v pravdnem postopku - kršenje osebnostnih pravic pravne osebe
Ker so osebnostne pravice deležne sodnega varstva v pravdnem postopku, niso predmet odločanja v upravnem sporu. Zaradi drugega sodnega varstva pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
varstvo tajnosti pisem - objava delov zasebnih pisem v knjigi - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - umik knjige iz prodaje
Bralcu v tisku popolno reproduciranega pisemskega zapisa je prihranjena vsakršna interpretacija vsebine, nihče sporočenega pred tem ne popisuje, opisuje, vrednosti, interpretira, saj vmesnih členov med piscem in bralcem ni. Bralec v vlogi sporočevalca vidi le pisca pisma in nikogar drugega. Ker je odločitev o tem, komu bo posameznik namenil točno določene besede, komu bo torej zaupal nek opredmeteni delček svoje osebnosti, trdno zvezana s samim bistvom pravice do zasebnosti iz 35. in 37. člena URS, določitve naslovnikov pisma ni mogoče prepustiti nikomur drugemu, kot piscu samemu.
(Ne)možnost odločati o lastni besedi, o neposredni odslikavi lastne osebnosti, ki sta jih pisca spornih pisem z odločitvijo za skrajno zaupen način sporočitve (osebno pismo) dodala še posebej zaupno noto, predstavlja točko, do katere domet svobode izražanja avtorice knjige ne glede na vsebino zapisanega v spornih pismih ne seže.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004254
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 15, 15/3, 24, 34, 35.
varstvo pravic zasebnosti – pravica do osebne varnosti – uresničevanje in omejevanje pravic – nedovoljen dokaz – video posnetek - snemanje
Če je obdolženčevo ravnanje zaznala vidna videokamera pred oškodovančevo hišo, obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, saj videonadzor zagotavlja pravico do osebne varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2, 203.ZZDej člen 47, 57.
povrnitev nepremoženjske škode - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - zmanjšanje učinka kontracepcije - nosečnost - odgovornost za delavca - odgovornost zdravstvene ustanove - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Ker zdravnik tožene stranke tožnice ni opozoril na stranski učinek predpisanega zdravila (zmanjšano učinkovitost kontracepcijskih tablet), je kršil pojasnilno dolžnost. Tako zdravnik ni ravnal kot je treba, zaradi česar za škodo, ki jo je povzročil, odgovarja zdravstvena organizacija, pri kateri je zaposlen.
URS člen 35.ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 414.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost - varstvo osebnostnih pravic - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost - pravica do lastne podobe - javna objava fotografije
Sklepu o odškodninski soodgovornosti avtorja objavljenih fotografij s podobo tožnice ni v napoto dejstvo, da je tožnica umaknila tožbo zoper izdelovalca spornega reklamnega materiala s tožničino podobo (v delu glede zahtevka za plačilo odškodnine) in ki ga vrhovno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti ponuja kot razlog za pretrganje vzročne zveze med ravnanjem avtorja fotografij in tožnici nastalo škodo. Pritrditev razlogovanju v zahtevi bi izničila učinke solidarnosti, uzakonjene v primerih več povzročiteljev iste škode, ki se kažejo v oškodovancu na razpolago dani možnosti uveljavljanja celotnega poplačila od kateregakoli izmed več solidarnih zavezancev (414. člen ZOR).
varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava podatkov o storilcu po prestani kazni v tisku - časovna odmaknjenost kaznivega dejanja - splošni interes javnosti
Identitete storilca v zvezi s časovno odmaknjenim kaznivim dejanjem in po prestani kazni, ni mogoče izključiti iz sfere storilčeve zasebnosti.
Z položajem, nastalim po osamosvojitvi Republike Slovenije, ko se je domačija tožnika znašla med dvema blokoma za prehod državne meje, je prišlo do čezmernih posegov v njegove osebnostne pravice, za katere je odškodninsko odgovorna država Republika Slovenija. Tožniku pravnomočno prisojeni znesek kot enotna odškodnina, je odraz deset let trajajočih duševnih bolečin, povzročenih z okrnitvijo svobode gibanja (32. člen URS) po eni strani in pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS) po drugi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS09130
URS člen 23, 23/1, 29, 42, 42/2.
pravica do združevanja - sodno varstvo pravic - sodnovarstvena zahteva - procesnopravna jamstva - pravica do obrambe - članstvo v lovski družini
Ker je v obravnavanem primeru predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem slehernemu sodnemu postopku imanentnih procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati z morda poenostavljenimi društvenimi pravili postopka, niti z laičnostjo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku.
kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - tisk - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS08719
URS člen 15, 39.ZOR člen 13, 200.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nosilci javnih funkcij - osebnostne pravice - načelo svobode izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca prek razumnih meja omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07614
URS člen 15, 15/2, 15/3, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 6, 10, 10/2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 19, 19/3.ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 199, 200. ZPZ člen 2, 3. ZJG člen 7. ZMed.KZ člen 169.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - žalitev časti - javna glasila (mediji) - žaljivost kot pravni standard - očitek storitve kaznivega dejanja - preklic neresnične izjave - objava sodbe v drugih medijih
Toženka je zlorabila pravico do svobodnega izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, saj bi se morala zavedati, da je v svoji reviji neupravičeno objavila neresnična in za tožnika žaljiva dejstva. Zaradi posega v čast in ugled je tožnik upravičen do zadoščenja po 199. členu ZOR in sicer do preklica neresničnih izjav, glede na okoliščine primera, zlasti glede na težo žalitev in posledice nedopustnega ravnanja, pa tudi do objave sodbe v reviji, ki jo izdaja tožnik.
Zahteva za objavo sodbe v tistih medijih, ki so povzemali objavljene trditve toženke, je bila zavrnjena, saj niso pravdne stranke, zato jim sodišče v tem postopku ne more naložiti izpolnitve nobenih obveznosti, tožbeni zahtevek, da mora toženka nekaj objaviti na svoje stroške, pa je premalo določen, da bi bil izvršljiv.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07496
URS člen 16, 51.ZNP člen 70, 71, 71/3, 73.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje
Za ugotovitev ali obstajajo pogoji za pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi (70. člen ZNP) ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali sebe. Ta odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. Tudi presoja, ali bolnik lahko svobodno odloča o zdravljenju in ali lahko kljub bolezni oblikuje pravno relevantno izjavo, zahteva pravno presojo. V tretjem odstavku 71. člena ZNP je predvidena presoja sodišča, če je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji, ali če iz strokovnih spoznanj o duševnem stanju pridržane osebe izhaja, da ne more izraziti svoje volje. V primeru duševne bolezni je sposobnost razumevanja in dojemanja dejstev zaradi bolezni same ali zaradi zdravil pogosto pomembno zmanjšana in bolnik nima uvida v svoje bolezensko stanje. Zato je v dvomu prav, da presojo o nujnosti zdravljenja poleg zdravnika opravi sodišče v posebnem tajnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS07260
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 200. ZJG člen 9.
kršitev osebnostnih pravic - privolitev oškodovanca - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost za drugega - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost izdajatelja javnega glasila - objava slike v javnem glasilu - simbolne fotografije - nedovoljene objave - pravica do javne podobe
Privolitev v objavo fotografije v javnem glasilu se ne predpostavlja. Obstoj privolitve, kar je vprašanje volje, se presoja po pravilih civilnega prava. To velja tudi za takoimenovane "simbolne fotografije", ko časopisna hiša vzame za ilustracijo določenega objavljenega prispevka fotografijo iz arhiva.
ZVOP člen 17, 18, 20.ZZDej člen 51, 51/4. ZUS člen 73.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo - vpogled v zdravstveno dokumentacijo
Sodno varstvo osebnih podatkov se nanaša tudi na pravico vpogleda v zbirko osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov izrecno ne določa pravic svojcev glede podatkov, ki se nanašajo na osebnost pokojnika. Toda po določbi 4. odstavka 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti dolžnost varovati zdravniško skrivnost ne velja v razmerju do bolnikovih ožjih sorodnikov. Ker tožena stranka ne trdi, da je tožnikova pokojna mati prepovedala, da zdravniki dajejo tožniku podatke o njenem zdravstvenem stanju, mu ni mogoče odreči pravice do vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo.
Pošiljanje spornega pisma na 22 naslovov predstavlja očiten poseg v tožničino osebnostno pravico do osebnega življenja, saj pismo vsebuje podatke o razmerah v času njene razveze, v času prijateljevanja s tožencem in v času njenega kasnejšega prijateljstva z drugim moškim.
Razlog za neutemeljenost toženčevih ugovorov o dovoljeni samopomoči in o tožničinem prispevku je časovna oddaljenost med zatrjevanim tožničinim ravnanjem in datumom pisma. Gre za obdobje več kot pol leta. Za uporabo instituta dovoljene samopomoči iz 162. člena ZOR zato manjka obstoj neposredne nevarnosti, pa tudi nujnost in ustreznost ukrepa, za upoštevanje deljene odgovornosti v smislu 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR pa manjka obstoj vzročne zveze.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS05266
URS člen 34, 35, 39. ZOR člen 154, 198, 198/1, 200, 200/1, 200/2. KZ (1977) člen 108.
vzročna zveza - duševne bolečine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - višina odškodnine - razžalitev dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - javna izjava - sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin - merila za presojo - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 200. člena ZOR mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju.