skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca - naloge skrbnika - zmožnost presoje realnosti - duševne motnje - blodnjavost - dvig gotovine - zadolževanje - nakazilo denarnih sredstev - bančni račun - premoženjska škoda - omejitev razpolaganja - izvedenec psihiatrične stroke - omejitev sklepanja pravnih poslov
Nasprotna udeleženka je pošiljala denar v tujino neznanim osebam. Od takšnih nakazil nima nobenih dohodkov, glede na to, da gre za nakazilo izmišljenemu FB profilu, pa tudi ni mogoče govoriti o kakšnem razumnem človekoljubnem vidiku nakazila.
Postavitev pod skrbništvo ni namenjena le situaciji, ko bi bila oseba zaradi duševne motnje eksistencialno ogrožena, da bi se zadolževala, ampak tudi primeru, ko je očitno, da oseba zaradi duševne motnje tako rekoč denar »meče skozi okno«. V takem primeru je treba preprečiti nastanek neugodnih posledic in ne čakati, da pride do zadolževanja in izvršb.
Tedenska omejitev 200 EUR je podana za gotovinske dvige denarja, ne pa za sklepanje pravnih poslov, ki jih lahko nasprotna udeleženka sklepa samostojno do zneska 300 EUR. Omejitev gotovinskih dvigov 200 EUR tedensko bo zato nakup čevljev zadevala le v primeru, če jih bo nasprotna udeleženka kupila z gotovino.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396. ZUP člen 7, 7/4, 8, 9.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - varstvo pravic stranke - prava neuka stranka
Tožena stranka tožnice ni opozorila, da ZPIZ-2 take pravice, kot jo je zahtevala z vlogo, ne pozna več. V primeru, da gre za nejasen zahtevek, pa bi morala tožena stranka najprej ugotoviti, katero pravico tožnica uveljavlja (oziroma do katere bi lahko bila upravičena) in nato ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev. Postopati bi morala po 7., 8. in 9. členu ZUP, ki nalagajo organom, da pri odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Iz dokazne ocene sodišča je razvidno, da je bilo izvedensko mnenje podano glede na konkretne tožničine zdravstvene težave in glede na konkretno delovno mesto tožnice, saj so bile soočene zdravstvene težave tožnice v relevantnem obdobju s tveganji del, ki jih tožnica opravlja po pogodbi o zaposlitvi.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - izbrisna tožba - darilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - ponovno razpolaganje z nepremičnino - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - dokazno breme - negativna dejstva - nejasna in nepopolna obrazložitev - protislovna obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obrazložitev sklepa je nejasna, protislovna in do te mere perpleksna, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Ni jasno, zakaj naj bi bila za verjetnost terjatve, ki jo tožnica uveljavlja z izbrisno tožbo, pomembno dejstvo, da tožnica zahteva polovični delež na skupnem premoženju, ki sta ga v zakonski zvezi pridobila z drugim tožencem, če pa tožnica na sporni nepremičnini zatrjuje svojo izključno lastnino. Nerazumno je tudi stališče, da bi sporazum o priznanju lastninske pravice, ki sta ga sklenila toženca, lahko bil darilna pogodba. Iz sporazuma je namreč jasno razvidno, da je prvi toženec priznal drugemu tožencu solastninski delež v višini ¼ zaradi njegovega prispevka h gradnji hiše na tej nepremičnini. Sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj je štelo za odločilno, da je pogodba o preužitku, ki sta jo toženca sklenila hkrati s prej navedenim sporazum, odplačne narave. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da je ponovno razpolaganje lastnika, ki je svojo lastninsko pravico že prepustil prejšnjemu pogodbeniku, v korist novega pogodbenika, nedopustno in zato nično, neodvisno od vrste ter od odplačne ali neodplačne narave pravnega posla.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Zagovornik neutemeljeno zanemari dejstvo, da so pritožbeno intonirane okoliščine v zvezi s podanim priznanjem obdolženega pred prvostopenjskim sodiščem že bile ustrezno upoštevane. Minimaliziranje in poskus zaobida neizpodbitnega dejstva obdolženčeve predkaznovanosti, kot to poskuša prikazati zagovornik v okviru zavzemanja za pravično kazen, ki bi bila nižja od polletne, je neresno in neprepričljivo. Pritožbeno ostane nekritično prezrto, da je bil obdolženi za istovrstno kaznivo dejanje pravnomočno obsojen že kar šestkrat.
upravitelj zapuščine - odreditev nalog upravitelju zapuščine - preuranjena odločitev - skupno upravljanje z dediščino - spor o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
V obrazložitvi svojega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da je določilo upravitelja, ker obstaja spor med dedičema o obsegu zapuščine in o veljavnosti oporok. Slednje ni razlog za postavitev upravitelja, pač pa bo treba uporabiti 210. in 212. člen ZD ter dediča napotiti na pravdo, zapuščinski postopek pa prekiniti.
Sodišče prve stopnje je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upničine terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.
aktivna in pasivna legitimacija strank - samostojni podjetnik kot dolžnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - prehod terjatve na novega upnika - predčasna zapadlost kreditne obveznosti
Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika - Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p., ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema. Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.
ZIZ člen 17, 19, 21, 24, 24/2, 55, 62, 62/4. ZOKIPOSR člen 1, 1/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra - ustavna presoja - dokazno pravilo
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane družbe ima sicer naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Prav tako pa sodišče v predmetnem postopku ne more začeti postopka za oceno ustavnosti ZOKIPOSR, saj lahko postopek začne le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Ustavno sodišče je upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. Sodišče mora zato v zahtevi utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Zato mora izkazati zveznost med konkretno zadevo v kateri sodi, in domnevno protiustavno ureditvijo.
Tožena stranka v pritožbi ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - fikcija vročitve - pritožba zoper zamudno sodbo - vročitev na napačen naslov - dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - prijavljeno prebivališče
Sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.
zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - domneva o sprejemu dediščine - pritožba zoper sklep o dedovanju - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).
Zakon določa pogoje, ki morajo biti podani, da se na račun varnosti pacienta in drugih, ki bi jih utegnil ogrožati, lahko poseže v njegove druge temeljne pravice, zlasti do osebne svobode oz. do svobode gibanja. Ali so ti pogoji dejansko podani v vsakem konkreten primeru, pa je primarno strokovno vprašanje (ali ima pacient moteno presojo realnosti in kontrole svojega ravnanja, ali ima duševne motnje), ki ne more biti regulirano z nekakšnimi pravnimi smernicami, za katere se zavzema pritožba.
Da bi bil tožnik ob premestitvi tako močno blodnjav in vznemirjen, da bi bila ustreznejša njegova oskrba na zaprtem oddelku, ni potrdila nobena priča, niti to ne izhaja iz zdravstvene dokumentacije ali poročila komisije za izredni nadzor.
Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.
Tožbi zoper upravni akt je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tega tožnica tudi po pozivu ni predložila, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
ZPIZ-2J člen 1. Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (2021) člen 1. ZPIZ-1 člen 144, 144/3.
invalidnina za telesno okvaro
Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, to na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro.
KZ-1 člen 20, 308. ZKP člen 148, 148/2, 165, 166, 166/1, 178, 215.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zaseg in odvzem predmetov - odredba za preiskavo
V primeru obstoja osredotočenosti suma storitve kaznivega dejanja lahko organi pregona pridobijo predmete, ki jih ima obdolženec v svoji posesti, na dva načina. Prvi način je, da sodišče na predlog državnega tožilstva izda odredbo za opravo osebne oziroma hišne preiskave, pri kateri so predmeti, ki bodo služili kot dokazno gradivo, zaseženi. Drugi način je, da obdolženec navedene predmete organom pregona na njihov poziv izroči prostovoljno. Vendar pa je pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki v prvi vrsti zajema pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - družbeniki - ravnanje direktorja - poslovanje družbe - stranka postopka
Družba B. d. o. o. ni ne stranka tega postopka, niti niso predmet tega postopka deleži strank v tej družbi, zato predlagane omejitve oziroma odreditve delovanja toženca kot direktorja in družbenika družbe B. d. o. o., niso primerno sredstvo zavarovanja.