pogodba o življenjskem zavarovanju - osebna zavarovanja - zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - dokazovanje z izvedencem
Toženka je utemeljeno odklonila izplačilo zavarovalnine za primer hude bolezni, ker niso bili izpolnjeni vsaj trije od petih kriterijev hude bolezni, ki so določeni v točki A tretjega odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev.
Po mnenju izvedenke je glede na potek bolezni tožnica utrpela srčni infarkt tipa 2, iz njenih ostalih pojasnil pa še izhaja, da je v splošnih pogojih definiran srčni infarkt tip 1, ki pa je bil pri tožnici zanesljivo izključen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069490
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Formalnim predpostavkam pa sledi še presoja materialne predpostavke sojenja v nenavzočnosti obdolženca, ki zadeva oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna. Sodišče ocenjuje nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi glede na do tedaj razčiščeno dejansko stanje, ki ga presoja po načelu proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP), ob tem pa mora tudi paziti, da s sojenjem v nenavzočnosti ne krši pravic strank v postopku. Sodišče prve stopnje je izpolnjenost pogoja nujnosti utemeljilo s tem, da obdolženčeva navzočnost ni bila nujna, ker je že bil zaslišan in ker sprememba obtožnega predloga ni bila bistvena, zato mu ni bilo treba dodeliti posebnega roka za pripravo obrambe. Navedena razloga pa za celovito presojo izpolnjenosti pogojev za sojenje v nenavzočnosti obdolženca ne zadoščata.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zastaranje - preuranjena odločitev
Sodišče prve stopnje pri izračunu razlike v plači za leto 2019 ni pojasnilo, na kakšen način je izračunalo dosojeni znesek. Tožniku je delovno razmerje pri A. d. o. o. prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa datuma prenehanja ni ugotovilo. Nadalje je o zahtevku za leto 2020 odločilo opisno, pri čemer se je sklicevalo na načelo ekonomičnosti, ker naj bi pridobivanje dodatnih podatkov trajalo predolgo. Glede na to, da je odločitev o zahtevku za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, priznanja vseh pravic in reparaciji tožnika odvisna od statusa tožnika, ali je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, ali je prejemal nadomestilo za brezposelnost za leti 2019 in 2020, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu preuranjena. Enako velja tudi za znesek regresa za letni dopust za leto 2019.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 163, 163/4, 182a, 227, 227/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1.
objava opravičila - dajatvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - ustreznost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - zavrženje tožbe - konkretiziranost tožbenega zahtevka - trditvena stiska - pridobitev podatkov - predložitev listine s strani nasprotne stranke - stopničasta tožba - dopolnitev zahtevka - rok za dopolnitev - dodatni rok
Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova.
Tožbeni zahtevek je ostal nedoločen v ključnem delu, in sicer, komu vse naj toženka pošlje obvestilo (preklic objave oziroma opravičilo). Tožnik je krog naslovnikov sicer omejil, vendar pa ga ni navedel dovolj jasno, da bi bil zahtevek v tem delu izvršljiv.
izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Iz vsebinskih navedb izhaja zahteva toženke, da naj o njeni pritožbi ne odloča Višje sodišče v Celju, zlasti naj o njej ne odločajo tri poimensko navedene višje sodnice istega sodišča, ki so o zadevi že odločale, nato pa iz navedb, vsebovanih v samostojnem odstavku, da naj pri sodišču prve stopnje o zadevi ne odloča sodnica B. B., ki je sodila v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje in torej izdala izpodbijano sodbo. Utemeljenosti svoje pritožbene graje, pritožnica, glede na vsebino lastnega predloga za izločitev prvostopne sodnice, ki šele v pritožbi zoper sedaj izpodbijano odločitev navaja, da se je zahteva za izločitev prvostopne razpravljajoče sodnice nanašala na ponovljeno sojenje, ki ga še ni bilo, tako ne izkaže.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. OZ člen 619. ZDR-1 člen 9, 13, 17, 62, 62/6. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila ves čas toženka, saj formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno stališče, da med tožnikom in toženko obstaja delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja tožnika z družbo A. d. o. o. do njegove zaposlitve pri novem delodajalcu (C. d. o. o.). Kljub temu je pritožbeno sodišče odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Zagovornik neutemeljeno zanemari dejstvo, da so pritožbeno intonirane okoliščine v zvezi s podanim priznanjem obdolženega pred prvostopenjskim sodiščem že bile ustrezno upoštevane. Minimaliziranje in poskus zaobida neizpodbitnega dejstva obdolženčeve predkaznovanosti, kot to poskuša prikazati zagovornik v okviru zavzemanja za pravično kazen, ki bi bila nižja od polletne, je neresno in neprepričljivo. Pritožbeno ostane nekritično prezrto, da je bil obdolženi za istovrstno kaznivo dejanje pravnomočno obsojen že kar šestkrat.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. EZ-1 člen 78, 78/1, 78/3, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 73, 73/1, 73/3.
motenje posesti električnega priključka - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - protipravnost posega v posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - motenje posesti z odvzemom električne energije - izključitev posestnega varstva - verjetna izkazanost nastanka težko popravljive škode - gospodarska javna služba distribucije električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe
Sodišče odločitev o začasni odredbi sprejme po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma (v primerjavi z odločanjem o glavni stvari) „nepopolni dokazni oceni“, v kateri mora svoje spoznanje logično utemeljiti. Zaradi takšne narave začasnih odredb so pri odločanju o njih dopustna odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave oziroma upoštevanja načela enakega varstva pravic. Glede na navedeno je neutemeljeno pričakovanje toženke, da bi moralo sodišče že v fazi odločanja o začasni odredbi izvesti vse predlagane dokaze in se (z gotovostjo) prepričati o vseh okoliščinah, ki sicer vplivajo na končno odločitev.
Samovoljen in protipraven je poseg v posest, če tisti, ki je opravil dejanje motenja, za to nima pooblastila (dovoljenja) posestnika oziroma nima pooblastila, ki bi temeljilo neposredno na zakonu ali pa na odločbi, ki jo je sprejelo sodišče oziroma drug organ oblasti na podlagi zakona, ki dopušča poseg v tujo posest (tretji odstavek 33. člena SPZ). Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji. Toženka na območju poslovnega kompleksa ... izvaja distribucijo električne energije preko omrežja, ki ima javni značaj, saj gre za napajanje več pravnih oseb, mdr. tudi tožeče stranke. To pa lahko izvaja le izvajalec gospodarske javne službe oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO). Pritrditi je sicer treba toženki, da gre za protipravno stanje, vendar pa njegova rešitev ni v odklopu elektrike vsem uporabnikom, ki se napajajo preko njene infrastrukture.
Toženka v pritožbi navaja, da sodišče nima pristojnosti, da ji nalaga sklenitev najemne pogodbe s SODO in da bi ji to lahko naložil le zakon. Tak očitek, naslovljen na prvostopenjsko sodišče, ni utemeljen, saj ji takšne obveznosti ni naložilo, ampak je s sklicevanjem na predpise navedene v prejšnjem odstavku zgolj obrazložilo, zakaj toženkino motilno dejanje nima temelja v zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ) in kakšna je zakonsko predvidena rešitev položaja, v katerem so udeleženci razmerja, kot je obravnavano v tej pravdi.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - fikcija vročitve - pritožba zoper zamudno sodbo - vročitev na napačen naslov - dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - prijavljeno prebivališče
Sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396. ZUP člen 7, 7/4, 8, 9.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - varstvo pravic stranke - prava neuka stranka
Tožena stranka tožnice ni opozorila, da ZPIZ-2 take pravice, kot jo je zahtevala z vlogo, ne pozna več. V primeru, da gre za nejasen zahtevek, pa bi morala tožena stranka najprej ugotoviti, katero pravico tožnica uveljavlja (oziroma do katere bi lahko bila upravičena) in nato ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev. Postopati bi morala po 7., 8. in 9. členu ZUP, ki nalagajo organom, da pri odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.
Obrazložene vloge prestavljajo vloge, v katerih gre bodisi za opis zapletenega dejanskega stanja ali obravnavo zahtevnih materialnopravnih vprašanj, medtem ko druge vloge zapletenega dejanskega stanja ali zahtevnih materialnopravnih vprašanj ne vsebujejo. Nikakor torej ni odločilno, če je stranka svojo vlogo obrazložila ter na koliko straneh, ali vloga vsebuje zahtevek in dokazni predlog, ampak je odločilno, ali vloga vsebuje zapleteno tematiko ali ne.
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 9, 9/1, 43, 43/1, 50, 50/2. ZPP člen 185, 337, 337/1, 339, 339/2-15.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - lastninjenje - sklicevanje na strokovno mnenje - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - neprava stvarna služnost - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - nedopustna pritožbena novota - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - etažni lastniki kot stranka postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - protispisnost - razširitev predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo koncept pojma pripadajočega zemljišča in njegove pravne ureditve od začetka gradnje obravnavane stavbe. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo. Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je preoblikovalo v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču.
Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.
ZPIZ-2J člen 1. Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (2021) člen 1. ZPIZ-1 člen 144, 144/3.
invalidnina za telesno okvaro
Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, to na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro.
Prav pa ima okrožna državna tožilka tudi, ko poudarja, da za obstoj obdolžencu očitanih kaznivih dejanj sploh ni merodajno, kdo je inkriminirane račune fizično posredoval na računovodstvo, saj obravnavana kazniva dejanja (davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1) ne spadajo med t.i. „lastnoročna dejanja“, ki jih je moč izvršiti le z lastno telesno dejavnostjo. Posledično obrambno izpostavljena okoliščina, da obdolženi računovodstvu in davčnemu organu ni neposredno predložil računovodskih listin in obračuna davka na dodano vrednost, v predmetni kazenski zadevi ne more biti odločujoča.
ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.