CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070919
URS člen 33, 69. SPZ člen 92, 92/1, 99, 99/1. OZ člen 190, 198. ZCes-2 člen 15, 22. ZUreP-3 člen 221.
pravica do zasebne lastnine in dedovanja - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - javni interes - kategorizirana javna cesta - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - protipravnost posega v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - prestavitev ceste - zaščita pred vznemirjanjem - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - dejanska namembnost zemljišča - primerljiva tržna najemnina - služnost v javno korist
Tožnik v tej pravdi s stvarnopravnim in obligacijskim zahtevkom uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice na parcelah 1064, 1065 in 1069. V pritožbenem postopku ni več sporno, da po parceli 1180 poteka kategorizirana občinska cesta, ki v naravi delno sega tudi na tožnikovi parceli 1064 in 1069, ne pa tudi na parcelo 1965. Tožnik od toženke zahteva, da cesto v delu, v katerem poteka po njegovih parcelah, prestavi v okvire katastrskih mej parcele 1180, da na njegovih parcelah vzpostavi stanje kakršno je bilo pred posegom (kmetijsko zemljišče brez cestnega telesa) ter da opusti vsakršne nadaljnje posege v njegove nepremičnine. Za obdobje 2016 – 2018 zahteva tudi plačilo ustreznega nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe dela svojih parcel.
V obravnavanem primeru gre za položaj dejanske razlastitve - toženka ima v posesti del tožnikovih nepremičnin, v zvezi s katerimi ni izvedla razlastitvenega postopka. Vsi njeni ugovori, s katerimi je utemeljevala lastninska upravičenja na delu parcel 1064 in 1069, kjer poteka občinska cesta, so bili zavrnjeni. Tožnik je pravni lastnik, vendar je njegova lastninska pravica izvotljena (gola – nuda proprietas). Ker toženka za svojo posest nima pravne podlage in ker tožnik kot lastnik ni dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, lahko svoj položaj varuje tudi s stvarnopravnim zahtevkom. Izkazati mora le, da ima na spornih nepremičninah lastninsko pravico, in da je toženka vanjo posegla, pri čemer je bil njen poseg nedopusten.
Po toženkini neprerekani trditvi je sporno cesto zgradila njena pravna prednica. Ker je bila parcela 1069 že ob izgradnji ceste v zasebni lasti, pri čemer toženka za poseg ni navedla nobene pravne podlage, je bil toženkin poseg v tožnikovo lastninsko pravico (oziroma lastninsko pravico njegovih pravnih prednikov) protipraven.
Parcela 1064 je bila v času posega družbena lastnina, za katero je značilno, da ni imela titularja - ni pripadala nobenemu konkretnemu subjektu, temveč vsej družbi skupaj in vsakemu posameznemu članu te družbe. Ker tožnik nadaljnjih posegov v obdobju po denacionalizaciji (tj. bistvenih sprememb trase ceste po letu 1993) ni izkazal, same gradnje ceste v režiji toženkine pravne prednice, izvedene na zemljišču v družbeni lastnini, zaradi splošnega interesa oziroma javne koristi, ni mogoče definirati kot protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ki bi utemeljeval varstvo z odstranitvenim zahtevkom.
V tem postopku se ne določa odškodnina zaradi razlastitve, zato se ni mogoče opreti na merila, pravno pomembna pri odmeri odškodnine za razlaščeno nepremičnino (ta se odmeri glede na namembnost zemljišča ob dejanskem odvzemu posesti). Izhajati je treba iz vsebine oziroma predpostavk verzijskega zahtevka. Konstitutiven element obogatitvenega zahtevka je korist na strani obogatenega (in ne prikrajšanje na upnikovi strani). Korist predstavlja že sama neupravičena uporaba tuje stvari (pravice), za katero bi bilo sicer potrebno plačati denarno nadomestilo. Relevantna je torej pridobljena korist, za katero ne obstaja pravni temelj. Tožnik, ki je svoje nasprotovanje uporabi dela svojih nepremičnin za namen ceste jasno izrazil, lahko od toženke zahteva povrnitev dejansko dosežene koristi, torej koristi, ki jo je toženka imela od uporabe ceste - v delu, kjer poteka po tožnikovih parcelah. Pri določanju višine uporabnine je torej pravno odločilna dejanska namembnost zemljišča, ki ga tožnik ne more uporabljati. Tožnik je zahteval uporabnino v višini tržne najemnine za primerljivo zemljišče (ter v ta namen predlagal dokaz z izvedencem), vendar bi bilo po presoji pritožbenega sodišča glede na okoliščine primera (toženka je oseba javnega prava, občinska javna cesta je namenjena splošni rabi) ustrezneje, da bi se toženkina korist ovrednotila v višini nadomestila, ki se običajno plačuje za služnost v javno korist (oziroma nepravo stvarno služnost).
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tožnica s pritožbenimi očitki usmerjenimi v posamezne izseke njene izpovedbe in izpovedb prič ni vzbudila dvoma, da katera od pomembnih okoliščin v sodbi ne bi bila ovrednotena ali da ji ne bi bila dana prava teža.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - normalna funkcija objekta - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pomožni objekt - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prepoved retroaktivnosti - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - udeleženci v postopku - procesni sklep - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
V obravnavani zadevi je bilo treba obseg pripadajočega zemljišča ugotoviti po t. i. dinamičnem principu, saj gre za stavbo, ki je od podržavljenja dalje stala na zemljišču v družbeni lastnini. Pri takih zemljiščih je treba upoštevati, da je imel lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu zemljišča, ki mu je zagotavljalo normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Namenjenost za redno rabo se je sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča.
Merilo pretekle rabe je praviloma dodatni spoznavni vir, vendar gre lahko v določenih primerih tudi za odločilno merilo. Ni sporno, da pripadajoče zemljišče stavbe v prostorskih aktih ne v času gradnje ne v času družbene lastnine, ni bilo določeno. Na podlagi kriterija iz 1. in 4. točke 43. člena ZVEtL-1 zato sodišče prve stopnje pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti in je posledično pri svoji odločitvi kriteriju dejanske urejenosti in kriteriju pretekle rabe utemeljeno dalo odločilno težo.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izvršilne stroške nepravilno odmerilo, ker je upniku za strošek za sestavo predloga za izvršbo priznalo le 200 namesto priglašenih 250 točk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072713
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 242, 375, 445č.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sodba o kaznovalnem nalogu - sodna prepoznava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da je bil šotor po pisanju z razpršilcem s strani obdolženca poškodovan, ker so v razpršilcu snovi, ki uničujejo impregnacijo platna, v posledici česar začne šotor prepuščati vodo ter da je bil s tem okrnjen funkcionalni namen šotora, ki je predvsem v zaščiti pred dežjem.
odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici - obveščanje upravitelja - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - odvetnik po uradni dolžnosti
Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - zavrnitev dokaznih predlogov - suspenz pogodbe o zaposlitvi - nadlegovanje - diskriminacija
Kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, lahko pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 53. člena ZDR-1.
Ni treba, da delodajalec za ves čas odsotnosti delavca sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z novim delavcem. Nadomeščanje lahko uredi tudi z razporeditvijo nalog odsotnega delavca na ostale zaposlene.
Pred presojo, ali je dokazni predlog dovoljen, primeren in potreben, je dolžna stranka dokazni predlog ustrezno substancirati. To pomeni, da mora konkretno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Zgolj podaja vseh svojih navedb in na koncu pod dokaz navedba vseh dokazov v smislu, da navedeni dokazi utemeljujejo vse predhodno podane navedbe, ne zadostuje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožnik na zatrjevane proste dni ni imel tedenskega počitka in je tudi navedlo kaj je na te dneve delal, in sicer kaj je delal od ponedeljka do sobote in kaj na nedelje. Čeprav sodišče ni navedlo po posameznih datumih kaj je delal tožnik, se odločitev lahko preizkusi.
Tožnik je prejel plačilo le za število ur opravljenega dela na dneve, ko bi moral imeti tedenski počitek in za katere posledično ni prejel plačila, zato ni prišlo do dvojnega plačila, kot to neutemeljeno uveljavljala toženka.
zaznamba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora - razširitev tožbe
Za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, na način, kot je to določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se smiselno uporablja tudi za zaznambo izbrisne tožbe. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe izbrisne tožbe na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je tako razširitev dopustilo sodišče ni bistveno.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZTPDR člen 35. ZLS člen 34a. ZLS-J člen 17, 45, 45/1, 45/2.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trajanje delovne dobe - prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Pravica do odpravnine je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, tj. poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, in ne na obdobje zaposlitve delavca pri delodajalcu. Od obdobja zaposlitve je odvisna le višina pripadajoče odpravnine (drugi odstavek 108. člena ZDR-1), če je nastala obveznost njenega izplačila. Če delavcu delovno razmerje preneha na enega od načinov, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine, se delovna doba pred tem prenehanjem ne upošteva pri določitvi odpravnine, če se delavec ponovno zaposli pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku in so kasneje izpolnjeni pogoji za plačilo odpravnine.
Čeprav je ZTPDR za primer opravljanja funkcije predvidel možnost mirovanja delovnega razmerja, se tožnik za to ni odločil, ampak je s toženko sklenili pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma je tožniku z dnem 12. 1. 1997 prenehalo delovno razmerje pri toženki in ni prišlo do mirovanja, posledično pa ni upravičen do odpravnine za obdobje zaposlitve od 1. 2. 1980 do 12. 1. 1997, saj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja ni predvideno plačilo odpravnine.
ZIZ člen 266, 266/2, 266/4. ZNP-1 člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/2.
ugovor krajevne pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - navezne okoliščine - stalno bivališče - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ustalitev krajevne pristojnosti
Potreba po hitrem odločanju v postopku o izdaji začasne odredbe nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1, saj bi odstop zadeve drugemu sodišču (na območju katerega začasno bivata dolžnica, mld. otrok in pred katerim se je pozneje začel postopek o glavni stvari) dodatno zavlekel postopek. Odstop odločanja o začasni odredbi drugemu sodišču zato ni niti v korist mld. otroka niti se ne bi v takem primeru postopek pred drugim sodiščem lažje izvedel, saj je Center za socialno delo Maribor že izdelal mnenje v predmetni zadevi.
odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - taksna oprostitev na podlagi zakona
Stranka, ki ji je v določenem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, kar je tožeča stranka izkazala s predloženima odločbama je že na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks v istem postopku.
hipotekarni dolžnik - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - dovoljenost ugovora
Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka, ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega. Vendar pa ima ta oseba takšen položaj, če uveljavlja, da je imel že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V obravnavanem primeru hipotekarni dolžnik nima položaja tretjega oziroma ugovora tretjega ni vložil. V ugovoru namreč ni zatrjeval pravice, ki preprečuje izvršbo, saj je lastninska pravica v pričakovanju podana le v primeru, če oseba pred trenutkom zaznambe izvršbe razpolaga z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Tretji torej zatrjuje, da je on imetnik pravice na predmetu izvršbe in ta pravica mora preprečevati izvršbo (t. j. ugovor mora sploh biti dovoljen), takšne pravice pa hipotekarni dolžnik v obravnavanem ugovoru ne zatrjuje.
prepozna pritožba - pošiljanje po pošti - vložitev vloge pri sodišču
Neutemeljena je pritožbena ugotovitev o skrajšanju 8-dnevnega pritožbenega roka, ker dolžnik vloge ne more vložiti v vložišču sodišča v Mariboru, temveč jo lahko samo pošlje po pošti. Po drugem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. V obravnavanem primeru je dolžnik oddal pritožbo po pošti navadno 5. 6. 2023. V kolikor bi jo poslal priporočeno, bi se štel dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, to je 5. 6. 2023 in bi bila pritožba vložena pravočasno v 8-dnevnem zakonskem roku.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - informativni seznam dolžnikovega premoženja - potrebni stroški za izvršbo - neuspešna oprava izvršbe - višina stroškov - socialna stiska - seznam dolžnikovega premoženja
Zahteva za informativni seznam je v konkretnem primeru, ko je bila izvršba na predlagani in dovoljeni sredstvi izvršbe neuspešna in ne teče izvršba na drugo sredstvo izvršbe, za postopek nadaljevanja izvršbe in uspešno poplačilo upnika potrebna. Šele v primeru, če bo upnik z njim razpolagal, bo lahko zahteval seznam premoženja dolžnika, ta pa mu bo omogočil pridobitev podatkov o premoženju dolžnika in nadaljevanje izvršbe ter poplačilo iz tega premoženja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, kot je bila tožnici priznana z navedeno odločbo ZPIZ, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Od delodajalca glede na veljavno zakonodajo ni mogoče zahtevati, da bi svoj delovni proces drugače organiziral in na novo sistemiziral delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista nekatera opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še lahko opravljal.
vknjižba hipoteke - zaznamba izvršbe - začetek postopka prisilne poravnave - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Po določbi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vpliva začetek prisilne poravnave na prekinitev izvršilnega postopka, ne pa na tek predhodno začetega zemljiškoknjižnega postopka.
začasna odredba - stiki - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - omejitev stikov - stiki prek video klica - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku odločanja za izdajo začasne odredbe se sodišče omeji na izvedbo tistih dokazov, ki omogočajo hitro in razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja začasno ureditev razmerja med starši in otroki, pred izdajo končne odločitve.
ZDR-1 člen 11, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 212, 227, 227/1, 227/5, 233, 233/1, 263, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 34, 41, 41/5. ZMEPIZ-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - višina denarnega povračila - stroški postopka
Ne glede na tožnikov položaj v SV, njena temeljna pravila ter načela, pomen njihove kršitve glede na ustroj delovanja SV, zlorabo izkazanega izjemnega zaupanja, povzročeno ogromno materialno škodo, itd., je imel tožnik pravico tako do seznanitve z očitanimi kršitvami kot do zagovora v zvezi z njimi. Za čas trajanja postopka odpovedi, ima delodajalec delavcu možnost prepovedati opravljanje dela in ga na ta način izločiti iz delovnega procesa, če je to glede na okoliščine treba. Pri tem pa ni pomembno, da to in sam zagovor (lahko) podaljšujeta postopek odpovedi ter delovno razmerje delavca, in ali je bilo to za toženko, glede na konkretne okoliščine, nesprejemljivo ali smiselno. Gre namreč za razumne posledice, s katerimi mora računati delodajalec v primeru tovrstnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi sicer morebitno izogibanje zagovoru lahko predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, zaradi katere delodajalcu zagovora ni treba izvesti.