CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00069619
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 311. ZGD-1 člen 481, 481/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zapadlost terjatve - prenehanje terjatve - kupnina za poslovni delež - naknadno prenehanje terjatve - obličnost - namen obličnosti - naknadni ustni dogovor - obličnost poznejše spremembe pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - javni interes - narok v izvršilnem postopku - ugovor pobota - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - likvidnost terjatve
Zapadlost terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo izhaja že iz samega notarskega zapisa in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov.
Uveljavljani ugovorni razlogi ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova.
Terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ne zadošča.
Pravilno je sodišče zavrnilo tudi ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija in sodna praksa sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00069711
ZIZ člen 13, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 22, 22/2, 22/2-2.
izvršba na podlagi tuje odločbe - popolnost predloga za izvršbo - neopredelitev do odločilnih dejstev
Upnik so bili pozvani k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču glede na 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.
Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena, prav tako pa iz drugostopenjske sodbe ni razvidno, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Take navedbe bi lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnitve pogojev iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ oziroma za presojo popolnosti predloga za izvršbo.
KZ-1 člen 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-1, 383, 383/1, 383/1-2.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - kvalificirana oblika - abstraktna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - namen zastraševanja - ogrožanje varnosti ljudi - oprostilna sodba
Zakonski znak glede posebnega namena storilca, ki je navsezadnje razlog, da gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za obstoj katerega zadostuje že abstraktna nevarnost, mora biti v opisu dejanja tudi primerno konkretiziran.
Kaznivo dejanje po 314. členu KZ-1 se uvršča v skupino ogrozitvenih kaznivih dejanj. S tem kaznivim dejanjem je varovan značilno splošno dostopen prostor, javen prostor in s tem varnost splošne javnosti in ne zgolj posameznega konkretnega abstraktno ogroženega oziroma konkretno ogroženega človeka ali več ljudi. To torej pomeni, da mora biti ogrožena varnost individualno nedoločenega števila oseb oziroma posamezne, vendar individualno nedoločene osebe, ali pa individualno določenega, toda neomejenega kroga oseb.
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 328, 337, 337/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta - vložitev predloga za izvršbo - navedba stranke v odločbi - identiteta strank - očitna pisna pomota sodišča - napaka v imenu stranke - tipkarska napaka - poprava očitne pisne pomote
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - sprememba zakona
Navedbe dolžnika, da naj bi taksna obveznost znašala 40,00 EUR, nimajo podlage v veljavnih določbah ZST-1. Prvotna določba tar. št. 4021 ZST-1, kot je veljala na podlagi ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08, in v kateri je res bila predpisana sodna taksa v višini 40,00 EUR (kar dolžnik izkazuje s kopijo ZST-1, objavljenega v Ur. l. RS, št. 37/08), je bila namreč spremenjena, in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), ki je začel veljati 10. 8. 2013. Vse od takrat dalje pa taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi znaša 55,00 EUR.
Enoten psihični odnos obdolženca se izkazuje v zakonskem znaku koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov. Dejstvo, da je obdolženec v obdobju približno dveh mesecev v okviru štirih različnih dogodkov odtujil več predmetov, jasno izkazuje njegov koristoljubni nagib in s tem tudi njegovo odločitev kontinuirano izvrševati ista kazniva dejanja. Za presojo obdolženčeve koristoljubnosti in s tem njegovega enotnega psihičnega odnosa ni bistven njegov vsakokratni motiv, ki ga je vodil v protipravno pridobivanje premoženjske koristi.
V okviru presoje časovne povezanosti je treba upoštevati tudi pogostnost izvršitev. V obdobju približno dveh mesecev je obdolženec izvršil kar štiri dejanja. Upoštevaje še okoliščino, da je izvrševanju teh dejanj botroval njegov socialni status, ni mogoče trditi, da je šlo za tako dolgo obdobje, ki bi predstavljalo časovno diskontinuiteto.
Glede na to, da so bila vsa štiri dejanja izvršena v B., je krajevna povezava podana. Dejanja so sicer bila izvršena na dveh različnih krajih, vendar se oba kraja nahajata v istem naselju, zato ni mogoče trditi, da gre za popolnoma drugi lokaciji. Prav tako so bila vsa dejanja izvršena v samopostrežnih trgovinah. Podrobnosti v okviru posameznih izvršitev za to presojo niso tehtnega pomena.
kaznivo dejanje zalezovanja - procesna sposobnost obdolženca - psihiatrični pregled obdolženca - nedosegljivost obdolženega - neopravičen izostanek - zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu - privedba obdolženca k izvedencu - načelo sorazmernosti - načelo subsidiarnosti - zavrženje obtožnega predloga - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Za izvedbo psihiatričnega pregleda pri izvedenki so sodišču na voljo različni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti (XVII. poglavje ZKP). Če se da isti cilj doseči z več ukrepi, mora sodišče skladno z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti izbrati tistega, ki je za obdolženca najmilejši. Če se obdolženec ne odzove povabilu izvedenca za psihiatrični pregled, mora izvedenec o tem obvestiti sodišče. Sodišče sme nato odrediti privedbo k izvedencu (194. člen ZKP), če se obdolženec ne odzove vabilu sodišča, v katerem je bil opozorjen, da bo v primeru neopravičenega izostanka k izvedencu priveden.
Zgolj enkratna neuspešna realizacija odredbe za privedbo z obrazložitvijo, da gre za brezdomca, po prepričanju pritožbenega senata ne zadošča za odstop prvostopenjskega sodišča od nadaljnjih prizadevanj za zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu.
odločanje o stikih z otrokom - neutemeljena ali neupravičena začasna odredba - ogroženost otroka - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti
Glede pritožbene graje, da se ne ve, kolikšne količine marihuane in tablet zaužije nasprotni udeleženec in kako poskrbi za mld. A. A. v času stikov, in da bi moralo sodišče prve stopnje to preveriti, sodišče druge stopnje odgovarja, da mora sodišče v družinskih postopkih sicer res po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1) in da v tovrstnih postopkih sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP). Vendar to ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati vsa dejstva, ki so jih navajali udeleženci postopka. Dodatno zbiranje procesnega gradiva po uradni dolžnosti je omejeno zgolj na tiste primere, ko obstajajo indici (sumi) ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudila udeleženca postopka.
ZIZ člen 6, 6/4, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 226, 227. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pristojnosti strokovnega sodelavca - narok - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok v smislu četrtega odstavka 6. člena ZIZ, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti.
Ker je izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na narokih za obravnavo ugovora, na katerih je strokovna sodelavka izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 171. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.
pristop k izvršbi na nepremičnino - razdružitev postopkov - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za samostojno vodenje predmetne zadeve po vsebini predstavlja odločitev o združitvi oziroma razločitvi postopka in gre torej za odločbo, ki se nanaša na vodstvo postopka, oziroma za sklep procesnega vodstva. Zoper take sklepe pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 88, 326, 372.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe
Kot temeljno izhodišče razlage sodišče druge stopnje upošteva, da je varstvo potrošnikov tako po pravu EU, kot tudi slovenskem (tudi ustavnem) pravu, utemeljeno na razumevanju, da je potrošnik pogajalsko in informacijsko podrejen in zato nima možnosti vpliva na s strani ponudnika pripravljeno pogodbeno vsebino in lahko šele sodišče z ustreznim varstvom pred nepoštenimi pogoji vzpostavi ravnotežje med strankama, s tem pa učinkovito zagotovi pogodbeno svobodo (tudi v pozitivnem vidiku, ki upošteva širši pravni položaj potrošnika).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068773
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 12, 12/2, 18, 18/2, 67, 67/2, 70, 70/2, 371, 371/2, 371/11. KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do formalne obrambe - pravica do poštenega sojenja - zaslišanje obremenilne priče - prisotnost zagovornika - izločitev dokazov
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazni predlog državne tožilke, da bi prebralo zapisnike o zaslišanju treh tujcev, ki so bili zaslišani v okviru nujnih preiskovalnih opravil pred dežurno preiskovalno sodnico, saj obdolženi v tistem času še ni imel zagovornika. Sodišče prve stopnje tako sodbe ni oprlo na izpovedbe navedenih prič, saj gre za obremenilne priče, ki so bile na sodišču zaslišane brez prisotnosti obtoženčevega zagovornika. Ker sodišče na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 67. člena in drugim odstavkom 70. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo v pritožbi, da bi moralo sodišče iz spisa izločiti zapisnike o izjavah tujcev, ker so bili le-ti zaslišani brez navzočnosti zagovornika. Ti zapisniki ne predstaljajo nezakonitih dokazov v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, saj niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin niti ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Ker pa ob zaslišanju tujcev obtožencu ni bilo omogočeno zaslišanje tedaj obremenilnih prič s pomočjo zagovornika, je bila odločitev prvostopnega sodišča, da na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, pravilna in zakonita.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.