pristop k izvršbi - pravica do izpodbijanja terjatev drugih upnikov - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva.
Poleg drugih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo.
ZIZ člen 198, 198/2, 201, 201/3, 202, 207, 207/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - zemljiški dolg - priglasitev terjatve - sporna terjatev - napotitev upnika na pravdo
Medtem ko so bili zastavni upniki in imetniki zemljiškega dolga po prejšnji ureditvi ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja poplačani, tudi če terjatve niso priglasili, pa nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost glede priglasitve terjatve. V tem okviru morajo navesti predvsem podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka ali zemljiški dolg. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tej zahtevi imetnik zemljiškega dolga s svojo priglasitvijo terjatve zadostil. Terjatev je namreč izrecno priglasil in ob tem navedel nepremičnine, pri katerih ima vknjižen zemljiški dolg, in čeprav so njegove na naroku podane navedbe res nekoliko skope, kot opozarja upnik, je ob upoštevanju, da gre za laičnega udeleženca postopka brez pravno kvalificiranega zastopanja, treba kot del njegove trditvene podlage šteti tudi samo zemljiško pismo in akt o njegovi ustanovitvi, ki se že od leta 2016 nahajata v spisu. Iz teh dokumentov izhajata tako vrstni red terjatve kot njena višina, ki se ujemata tudi s podatki, ki so pri obremenjenih nepremičninah vpisani v zemljiški knjigi, zato sta sodišču in strankam s tako priglasitvijo omogočena tako identifikacija terjatve kot tudi preizkus skladnosti priglašene in vpisane terjatve.
Sodišče prve stopnje je priglasitev terjatve iz naslova zemljiškega dolga pravilno sprejelo kot primerno in pravilno, in ker je upnik priglašeno terjatev pravočasno izpodbijal kot sporno in fiktivno, je odločitev o napotitvi upnika na pravdo in o zadržanju poplačila iz dela kupnine, iz katere bi bilo treba poplačati upnika spornega zemljiškega dolga, pravilna.
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
Sodišče druge stopnje pri tem sledi zahtevi Ustavnega sodišča, da morajo sodišča zavzeti ustavnoskladno razlago slovenske zakonske ureditve, ki upošteva splošno svobodo ravnanja (35. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) ne samo skozi negativni (obrambni) vidik pogodbene svobode, ampak celovito tudi skozi njen pozitivni (socialni) vidik, ki se nanaša na družbeno vpetost pogodbenega razmerja in s tem na povezavo z načelom socialne vključenosti, ki je sestavni del načela socialne države iz 2. člena URS.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - navedba stranke v odločbi - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - Slovenski državni holding (SDH)
Postopek se je začel na predlog upnika Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ki pa je bil 30. 12. 2022 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi Slovenski državni holding, d.d. in je s tem dnem prenehal obstajati. Navedeno dejstvo je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je s sklepom z dne 13. 1. 2023 izvršilni postopek nadaljevalo z družbo Slovenski državni holding, d.d. kot novim upnikom. Kljub navedeni ugotovitvi je sodišče prve stopnje nato v kasneje izdanih izpodbijanih sklepih z dne 7. 3. 2023 in 13. 4. 2023 v uvodu kot upnika navedlo Družbo za upravljanje terjatev bank, d.d., torej izbrisano pravno osebo. Ker izpodbijana sklepa glasita na neobstoječo pravno osebo, sta obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - kogentne določbe - prosti preudarek
Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani, sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila).
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - sprememba zakona
Navedbe dolžnika, da naj bi taksna obveznost znašala 40,00 EUR, nimajo podlage v veljavnih določbah ZST-1. Prvotna določba tar. št. 4021 ZST-1, kot je veljala na podlagi ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08, in v kateri je res bila predpisana sodna taksa v višini 40,00 EUR (kar dolžnik izkazuje s kopijo ZST-1, objavljenega v Ur. l. RS, št. 37/08), je bila namreč spremenjena, in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), ki je začel veljati 10. 8. 2013. Vse od takrat dalje pa taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi znaša 55,00 EUR.
KZ-1 člen 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-1, 383, 383/1, 383/1-2.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - kvalificirana oblika - abstraktna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - namen zastraševanja - ogrožanje varnosti ljudi - oprostilna sodba
Zakonski znak glede posebnega namena storilca, ki je navsezadnje razlog, da gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za obstoj katerega zadostuje že abstraktna nevarnost, mora biti v opisu dejanja tudi primerno konkretiziran.
Kaznivo dejanje po 314. členu KZ-1 se uvršča v skupino ogrozitvenih kaznivih dejanj. S tem kaznivim dejanjem je varovan značilno splošno dostopen prostor, javen prostor in s tem varnost splošne javnosti in ne zgolj posameznega konkretnega abstraktno ogroženega oziroma konkretno ogroženega človeka ali več ljudi. To torej pomeni, da mora biti ogrožena varnost individualno nedoločenega števila oseb oziroma posamezne, vendar individualno nedoločene osebe, ali pa individualno določenega, toda neomejenega kroga oseb.
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
OZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 103, 111, 111/5, 240, 244.
učinki razdrte pogodbe (razveze pogodbe) - dogovor o ari - vračilo dvojne are - varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - gradnja na ključ
Zaradi odstopa od pogodbe so nastopili učinki razvezane pogodbe, med drugim plačilo obresti od dneva, ko je stranka prejela delno plačilo v denarju (peti odstavek 111. člena OZ).
Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena in gre tako za akcesorni pravni posel. Če je pogodba razvezana (čeprav je razveza posledica kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja ena pogodbena stranka), odpade pravni temelj za plačilo are. Zato mora pogodbena stranka, ki je aro prejela, denarni znesek, ki ga je prejela kot aro, vrniti, razen če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala.
Plačilo dvojne are oziroma vrnitev are je torej bistveno, katera pogodbena stranka je odgovorna za to, da do izpolnitve pogodbe ni prišlo.
ZPP člen 11, 154, 155, 163, 163/4, 165, 165/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19.
poseben sklep o višini stroškov - potni stroški stranke - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - skrbnost ravnanja stranke - odločanje o stroških po načelu uspeha - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna, ali da gre za zlorabo. Pri zahtevi za povrnitev tovrstnih stroškov je treba tehtati med pravico do svobodne izbire odvetnika in varstvom položaja stranke, ki v pravdi izgubi. Sodišče mora zato v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem upravičuje, da se stroški, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naložijo v plačilo nasprotni stranki.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - javno objavljeni podatki - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za ugovor
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o tem, da je sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na javno dostopne podatke, ki ustrezajo stanju na dan 31. 12. 2022. Za takšno ravnanje je sodišče imelo podlago v izrecni določbi petega odstavka 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1. Če se je dolžnikovo materialno stanje do vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks toliko spremenilo, da javno dostopni podatki ne odražajo več dejanskega stanja, pa bi moral dolžnik ustrezne podatke sodišču že ob podaji predloga za oprostitev plačila sodne takse predložiti sam in ga sodišče k temu ni bilo dolžno pozivati.
Izvrševanje služnosti je pravno urejeno v določbi 219. člena SPZ. Po prvem odstavku navedene zakonske določbe se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Zato je lahko izvrševanje dejanske oblasti nad služečo stvarjo predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu.
Po ustaljeni sodni praksi vsako poseganje v stvarno služnost še ne (more) pomeni(ti) tudi posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. To je (lahko) le takšno ravnanje, ki služnostnega upravičenca znatneje ovira pri izvrševanju njegove omejene stvarne pravice; poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva; vsaka (neznatna) sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja ali odvzema posesti v pravnem smislu (32. člen SPZ).
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.