Bistvo pritožbenih navedb je reševanje spornega vprašanja kdo je veljavni zakoniti zastopnik tožeče stranke. Vendar ne glede na to kdo je to, tožeča stranka nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodnega sklepa o izdaji predlagane začasne odredbe.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - skupno premoženje - lastništvo nepremičnine - bivanje brez pravnega naslova - prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - načelo smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes
Vprašanje lastništva sporne nepremičnine je predhodno vprašanje za odločitev v izpraznitveni pravdi. Če je toženka skupna lastnica sporne nepremičnine, v njej ne biva brez pravnega naslova. O tem predhodnem vprašanju že teče pravda, zato je brez dvoma smotrna odločitev sodišča, da počaka na rešitev predhodnega vprašanja v matičnem postopku.
neizbira kandidata - delovne izkušnje - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Kljub temu, da razpis ne predpisuje, da pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih pomeni delovne izkušnje, pridobljene na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, sta tako tožena stranka v izbirnem postopku kot sodišče prve stopnje v okviru sodne presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev utemeljeno štela (in predpostavljala), da je izbrani kandidat po pogodbi o zaposlitvi za to vodstveno delovno mesto opravljal vodstvena dela.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12a. ZPP člen 105a.
odmera sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - pravilna dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo dohodkovno stanje predlagateljev in utemeljeno zavrnilo prdlog za oprostitev plačila sodne takse, pravilno pa je ugodilo podrednemu predlogu za obročno plačilo.
Pritrditi je sicer pritožbi, da mora za obstoj koluzijske nevarnosti obstajati konkretna nevarnost oziroma da je na obstoj takšnih okoliščin potrebno sklepati le na podlagi konkretnega obdolženčevega ravnanja, vendar pa ni slediti nadaljnji pritožbeni oceni izjave priče J.J, da je s tem obdolženka le želela podporo bližnjih, saj sama ne zna prebroditi nastale travmatične izkušnje. Na podlagi navedenega ravnanja obdolženke je namreč sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženka na prostosti lahko nemoteno komunicirala s svojimi sorodniki, prijatelji, znanci, ki bodo v kazenskem postopku zaslišani kot priče, nanje vplivala in jih skušala odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storila v pogovoru z J.J.
ZDR-1 člen 13, 54, 54/1, 54/1-6, 56, 74, 74/2. OZ člen 39, 39/1.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - vodilni delavec - podlaga pogodbe - ničnost pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje z delom
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je na podlagi jasnih pogodbenih določil in ob dejstvu, da je tožnica strokovnjak s pravnega področja in se je ob podpisu vseh treh pogodb o zaposlitvi jasno zavedala ter tudi strinjala, da je imenovana na vodilno delovno mesto (samo) za določen čas, da v primeru, da ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo več uživala zaupanja takratnega poslovodstva pa bo pri toženi stranki zaposlitev nadaljevala po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu Samostojna strokovna delavka. Vse tri pogodbe o zaposlitvi so imele ob skleniti dopustno podlago, niso bile navidezne in zato tudi niso nične.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00069042
ZRPPN člen 28, 30, 43. ZSZ člen 18, 18/1, 20, 28, 28/1. ZTel-1 člen 52, 53, 54. ZEKom člen 77, 78, 79, 80. ZEKom-1 člen 19, 20, 21, 22. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZEKom-2 člen 27, 27/3. ZPP člen 340, 341.
vsebina služnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - obid prisilnih predpisov - služnostna pogodba - nepremičnina, izvzeta iz pravnega prometa - nična pogodba - nadomestilo za služnost - zmotna uporaba materialnega prava - pasivna legitimacija - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )
S tem, ko je pogodba nična, pa je odpadla pravna podlaga za nadomestilo služnosti.
ZPDI člen 11a, 11a/1, 11a/2, 11a/6, 19a. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4, 4/2.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tožnice za povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, saj je za to izpolnjen pogoj, tj. da je toženec zakonsko in pogodbeno prevzeto obveznost glede sklenitve delovnega razmerja na sodišču ali pri drugem pravosodnem organu po opravljenem PDI prekršil.
Toženec se s pritožbenim navajanjem, da je opravljal tudi dela, ki niso bila povezana s samim izobraževanjem in pridobitvijo znanj za opravljanje PDI, ne more razbremeniti te pogodbene oziroma zakonske obveznosti.
DZ člen 254, 254/1, 256. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/4, 58, 58/1, 67.
aktivna procesna legitimacija - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - imenovanje novega skrbnika
V postopku razrešitve skrbnika, v krogu oseb, ki sodelujejo v tem postopku, je predlagatelj lahko samo CSD (oseba pod skrbništvom in skrbnik sta bila vključena v postopek kot nasprotna udeleženca in ne predlagatelj). Takšnega postopka ne more voditi niti sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne "osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.", ker določba prvega odstavka 57. člena ZNP-1 velja za "Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo".
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-7, 111/1-8, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - delna sprememba izpodbijane sodbe
Tožena stranka ni zatrjevala, da je poskrbela, da je imel tožnik dejansko možnost izrabiti preostanek plačanega letnega dopusta, da bi ga kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in ga poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storil. Delavec je do denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust upravičen ne glede na razlog prenehanja delovnega razmerja, tudi če je delovno razmerje prekinil sam in brez razloga. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni dopust, ker bi ga lahko koristil v odpovednem roku, saj ni bilo razlogov za takojšnje prenehanje delovnega razmerja med strankama, tj. za izredno odpoved po volji tožnika.
ZARSS člen 15, 15/2. ZMCGZ člen 2, 6, 6/2, 13. ZPP člen 3, 3/3, 207, 207/2, 316, 316/1, 316/2. ZDR-1 člen 118.
pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - tožbeni zahtevek za reintegracijo delavca - izjava stranke
Ker je tožena stranka umaknila soglasje za mediacijo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.
Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahtevala od sodišča.
Postopkovna pravila ne predvidevajo, da bi se pred izdajo sodbe pripoznavo tožbenega zahtevka vročalo tožniku v izjavo.
dokaz z zaslišanjem izvedenca - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pisno izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - borilne veščine
Drži sicer, da odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ni odvisna od strankinega predloga in lahko sodišče tudi samo po uradni dolžnosti izvedenca zasliši. Vendar pa je potreba po zaslišanju izvedenca odvisna od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja. Če je izvid/mnenje izvedenca nejasno ali nepopolno ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP), sicer navedeno ni potrebno. Bistveno je torej, ali je bilo pisno izvedensko mnenje, pridobljeno v obravnavani zadevi, jasno in popolno ter pri sodišču prve stopnje ni vzbujalo nobenega dvoma v njegovo pravilnost.
ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - temeljni namen zakona - relevantno časovno obdobje - stanje v času odločanja
Namen ZPND ni kaznovanje nasprotnega udeleženca za neprimeren odnos do svoje bivše partnerice in njunih otrok, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem ravnanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo tudi drugi predpisi (Družinski zakonik, Obligacijski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Za izrek ukrepa po ZPND zato ni relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, ampak, ali je v trenutku odločanja sodišča nasilje takšno, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen tudi na podlagi določil ZPND. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti v trenutku odločanja podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Sodišče mora zato najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, ko ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, ampak v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj in da gre v trenutku odločanja za takšno raven nasilja, da je poseg države glede na okoliščine primera nujen in zahteva takojšnje ukrepanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00069473
KZ člen 77, 77/2, 93, 93/1. KZ-1 člen 375. ZKP člen 483, 483/2, 486, 486/1.
postopek proti mladoletnikom - starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - ustavitev postopka
Če mladoletnik, ki je kaznivo dejanje storil kot starejši mladoletnik, med postopkom do pravnomočnosti sklepa o izreku vzgojnega ukrepa postane polnoleten, mu navodil in prepovedi kot samostojnega vzgojnega ukrepa ni več dopustno izreči.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP sprejelo izpodbijani sklep, ko je po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusilo, ali so priporni razlogi še podani. Ponovno je pravilno ugotovilo, da se razlogi niso v ničemer spremenili in je še vedno podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, ki se obtožencem očitajo. Slednje je tudi logično glede na fazo kazenskega postopka, saj je obtožnica pravnomočna, v teku pa so bili predobravnavni naroki in odločanje o predlogih za izločitev dokazov.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti,
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
ZPND člen 3, 3/3, 3/5, 19, 21, 22.a. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje.
Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Pritožba mora vzpostaviti vsebinski dialog z razlogi sodišča prve stopnje, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev stranke s prve stopnje brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe.