obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070490
OZ člen 50, 50/1, 50/2, 512, 512/1. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice solastnika - kršitev zakonite predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika - navidezna darilna pogodba - dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice.
Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
ZPP-UPB3 člen 280. OZ-UPB1 člen 287, 287/3, 287/4.
vračunavanje izpolnitve - gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave v postopku
Po določbi tretjega odstavka 287. člena OZ se v takem primeru najprej poravnavajo tiste obveznosti, ki so manj zavarovane (v predmetni zadevi ni bila nobena), oziroma tiste, ki predstavljajo večje breme za dolžnika. Višina obveznosti pri tem ni kriterij, saj je znesek, ki dolžniku ostane za plačilo enak in ni pomembno, ali po enem ali drugem od na isti dan zapadlih računov. Pri obeh računih je tožena stranka dolgovala tudi zakonite zamudne obresti, torej je breme enako.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
nadomestni zapor - delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ni v domeni storilca, da odloča kdaj (in kje) bo delo v splošno korist opravljal, ampak mora biti zainteresiran, da delo opravi skladno s sklenjenim dogovorom z izvajalcem sankcije. Iz poročil UPRO in izpodbijanega sklepa pa izhaja, da so vzroki za neopravljeno delo izključno na strani storilca.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo materialne določbe petega odstavka 192.b člena ZP-1 v delu, ki glasi: „pri čemer se obdobje zapora skrajša sorazmerno z urami opravljenega dela“. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče izračun opraviti ob primerjavi obdobja zapora 90 dni in 400 urami odrejenega dela v splošno korist ter 282,5 ur dejansko opravljenega dela pretvoriti v dneve zapora.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - zavrnitev predloga
Niso utemeljene pritožničine navedbe, da je obsojenec že od 8. 4. 2022 na prostosti in bi mu izvršitev zaporne kazni po nepotrebnem poslabšala kvaliteto življenja. Dejstvo je, da vsako prestajanje zaporne kazni poslabša kvaliteto življenja, vendar bi na to moral obsojenec misliti pred tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, glede katerega sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, da ga je izvršil celo v navzočnosti pravosodnega policista med prestajanjem zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075758
KZ-1 člen 50, 50-2, 51, 51/2, 73, 73/1, 308, 308/3. ZKP člen 4, 8, 370, 370/2.
jezik, ki ga obdolženec razume - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - enkratno ravnanje - omilitev kazni - predlog državnega tožilca za znižanje kazni - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - odvzem predmetov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku
Tekom predkazenskega postopka obtožencu ni potrebno zagotavljati tolmačenja v njegov jezik, temveč v jezik, ki ga razume, kot to določa 4. člen ZKP. Ob privedbi je obtožencu tolmačila tolmačka za ruski jezik, obtoženi pa ni podal zahteve, da se mu tolmači v gruzijski jezik. Navedba zagovornika, da obtoženec ni bil poučen o pravici do uporabe lastnega jezika, drži, vendar slednje ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, še posebej, ker je obtoženec nato dejanje priznal na predobravnavnem naroku in na podlagi njegovega zagovora niso bili pridobljeni drugi dokazi. Obtožencu je bila vročena obtožnica prevedena v gruzijski jezik, na predobravnavnem naroku in na naroku za izrek kazenske sankcije mu je tolmačila tolmačka za gruzijski jezik, nato pa mu je bila vročena tudi sodba, prevedena v gruzijski jezik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo da niso podani pogoji za odmero kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Okrožna državna tožilka ni podala kaznovalnega predloga na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1, v katerem bi predlagala omilitev kazni. Ravno tako niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni glede na drugo alinejo 50. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 51. člena KZ-1.
Poseg v premoženje obtoženca je sorazmeren, saj gre za odvzem predmeta nižje vrednosti, grozi pa storitev sorazmerno težkega kaznivega dejanja.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - dokazna ocena izpovedi prič
Delodajalec se lahko zaradi slabega finančnega stanja odloči za zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (z razporeditvijo dela med že zaposlene delavce).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069534
SPZ člen 77. ZNP člen 125. SZ-1 člen 112. ZPP člen 285, 313.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - fizična delitev z izplačilom razlike - določitev vrednosti solastninskega deleža - vrednost nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnostna pot - potek služnostne poti - zmotna uporaba materialnega prava - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - izročitev nepremičnin - paricijski rok
Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.
Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.
ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072212
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.
Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko okoliščini, da je bil obtoženec v Republiki Srbiji obsojen za kaznivo dejanje nedovoljenega posedovanja prepovedanih drog (246.a člen Kazenskega zakonika Republike Srbije), ni dalo teže kot jo pričakuje pritožnica. V tej zvezi ima obtoženčeva zagovornica prav, da gre za dejanje (posest nedovoljenih drog), ki v Republiki Sloveniji ne predstavlja kaznivega dejanja ampak je le prekršek. Poleg tega gre za povsem drugovrstno dejanje od sedaj očitanega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071293
KZ-1 člen 7, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - priznanje krivde - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vse pravno relevantne okoliščine primera, pri čemer je ugotovilo, da gre za posebne olajševalne okoliščine, na podlagi katerih je obtožencu omililo kazen. Upoštevalo je, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, ko se je prvič izrekel o svoji krivdi in s tem prispeval h krajšemu poteku postopka, pri čemer je pojasnilo, da priznanje ni bistveno pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja, ker je bil obtoženec prijet inflagranti. Kot obteževalno okoliščino je upoštevalo, da je prevažal kar sedem oseb, odraslih moških, katere je šel iskati na Hrvaško in jih ni zgolj prevažal po ozemlju Republike Slovenije, ampak jih je tudi nezakonito spravil preko hrvaško-slovenske meje.
gozdna zemljišča - ugotovitev lastninske pravice - dobroverna lastniška posest - kontinuirano izvrševanje posesti - priposestovanje - zemljiški kataster kot uradna evidenca - nestrinjanje s potekom meje - mejni ali lastninski spor - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nerelevantne pritožbene navedbe - neizvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - napačna odmera - zastopanje več strank v postopku - ena nagrada - dodatek za zastopanje več strank - urnina
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku ni bilo ključno pravno pomembno vprašanje, ali se uživalne meje (ne) skladajo s katastrskimi mejami. Glede na postavljen tožbeni zahtevek je bil tožnik dolžan dokazati tudi, da je še pred vpisom tožencev kot lastnikov spornih gozdnih zemljišč v zemljiško knjigo pridobil na delu teh zemljišč lastninsko pravico s priposestvovanjem zaradi svoje dolgoletne, nemotene dobroverne posesti. Da bi v pravdi uspel, bi torej tožnik moral dokazati, da je izpolnil vse zakonske predpostavke za priposestvovanje spornega zemljišča. Tega mu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069906
KZ-1 člen 93, 93/1, 94, 94/3.
denarna kazen - zastaranje izvršitve kazni - zastaranje izvršitve denarne kazni - tek in prekinitev zastaranja - izmikanje - bivanje v tujini - naslov v tujini
Zastaranje izvršitve denarne kazni po tretjem odstavku 94. člena KZ-1 ne teče takrat, kadar se obsojenec izmika izvršitvi kazni, pri čemer mora iti za aktivno in zavestno ravnanje obsojenca, s katerim preprečuje izvršitev kazni, ob tem pa morajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti organov glede izvršitve kazni.
posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - nastanek obligacijskega razmerja - zakoniti zastopnik družbe - razpolaganje s sredstvi - višina posojila - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Čim je obstoj posojilne pogodbe dokazan, je nepomembno, za kaj je toženec izposojeni denar pravzaprav porabil in se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo po nepotrebnem. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki v tej smeri nerelevantni. Namen porabe denarja bi bil pomemben v primeru, če bi bil ta porabljen brez podlage. V tem primeru bi se namreč ugotavljalo, ali je bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen OZ). V primeru, ko je podlaga za prenos denarja pogodba, pa so vsa vprašanja nepogodbene obligacije logično in po naravi stvari izključena.
zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vrednost vlaganj v nepremičnino - metoda ocenjevanja - izvedensko mnenje - izvedenec kmetijske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - venire contra factum proprium - druga pravdna zadeva - predhodno vprašanje - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
Metoda, ki jo izvedenec izbere za opravo naloge, ki mu jo zaupa sodišče, je prepuščena njemu, saj je strokovnjak. Zgolj sklicevanje na znanstveni članek, češ da je bila uporabljena metoda napačna, ne da bi pojasnil, kako se je to napačno odrazilo, ne vzbuja dvoma v verodostojnost izvedenskega mnenja.