• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 23
  • >
  • >>
  • 301.
    VSK Sodba III Kp 64337/2022
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00075758
    KZ-1 člen 50, 50-2, 51, 51/2, 73, 73/1, 308, 308/3. ZKP člen 4, 8, 370, 370/2.
    jezik, ki ga obdolženec razume - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - enkratno ravnanje - omilitev kazni - predlog državnega tožilca za znižanje kazni - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - odvzem predmetov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku
    Tekom predkazenskega postopka obtožencu ni potrebno zagotavljati tolmačenja v njegov jezik, temveč v jezik, ki ga razume, kot to določa 4. člen ZKP. Ob privedbi je obtožencu tolmačila tolmačka za ruski jezik, obtoženi pa ni podal zahteve, da se mu tolmači v gruzijski jezik. Navedba zagovornika, da obtoženec ni bil poučen o pravici do uporabe lastnega jezika, drži, vendar slednje ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, še posebej, ker je obtoženec nato dejanje priznal na predobravnavnem naroku in na podlagi njegovega zagovora niso bili pridobljeni drugi dokazi. Obtožencu je bila vročena obtožnica prevedena v gruzijski jezik, na predobravnavnem naroku in na naroku za izrek kazenske sankcije mu je tolmačila tolmačka za gruzijski jezik, nato pa mu je bila vročena tudi sodba, prevedena v gruzijski jezik.

    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo da niso podani pogoji za odmero kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Okrožna državna tožilka ni podala kaznovalnega predloga na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1, v katerem bi predlagala omilitev kazni. Ravno tako niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni glede na drugo alinejo 50. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 51. člena KZ-1.

    Poseg v premoženje obtoženca je sorazmeren, saj gre za odvzem predmeta nižje vrednosti, grozi pa storitev sorazmerno težkega kaznivega dejanja.
  • 302.
    VSK Sodba II Kp 5590/2018
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00073366
    KZ-1 člen 173, 173/1.
    kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - ocena dokazov - zaslišanje mladoletnega oškodovanca
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje skrbno analiziralo izpovedbo mladoletne oškodovanke v preiskavi in njeno izpovedbo na glavni obravnavi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame izpovedbi mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi. V zvezi s tem gre izpostaviti, da je mladoletna oškodovanka na začetku o obravnavanem dogodku izjavljala pod pritiskom svojega očeta ter jo je po vloženi kazenski ovadbi klical obtoženec, kar pomeni, da očitno v preiskavi ni bila pripravljena še bolj obremenjevati obtoženca, ob zaslišanju na glavni obravnavi, ko ji je do polnoletnosti manjkalo le še nekaj mesecev in je od očitanega kaznivega dejanja minilo že več let, pa je bila do obravnavanega dogodka bolj kritična. Mladoletna oškodovanka je v svoji izpovedbi na glavni obravnavi tudi prepričljivo pojasnila, na podlagi česa je obtoženec v času spolnega odnosa z njo vedel, da še ni stara 15 let.
  • 303.
    VSK Sodba III Kp 23116/2023
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00072212
    KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
    Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.

    Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
  • 304.
    VSL Sklep I Cp 924/2023
    10.8.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00069534
    SPZ člen 77. ZNP člen 125. SZ-1 člen 112. ZPP člen 285, 313.
    delitev nepremičnine v solastnini - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - fizična delitev z izplačilom razlike - določitev vrednosti solastninskega deleža - vrednost nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnostna pot - potek služnostne poti - zmotna uporaba materialnega prava - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - izročitev nepremičnin - paricijski rok
    Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

    Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.

    Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.

    ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

    Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.
  • 305.
    VSK Sodba in sklep Cpg 93/2023
    10.8.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00069035
    ZPP-UPB3 člen 157.
    nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
  • 306.
    VSM Sklep II Kp 5876/2018
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00068687
    KZ-1 člen 257, 257/3, 257/5. ZKP člen 84, 84/5, 314, 314/3, 354, 354/1, 359, 359/1, 359/1-1, 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - odsotnost odločilnih razlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - premoženjska korist - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - branje izvedenskega mnenja - blanketna norma - naklep
    Zagovornica utemeljeno navaja, da izrek izpodbijane sodbe ni razumljiv, prav tako sodišče razhajanj med obtožbo in izrekom sodbe v razlogih izpodbijane sodbe ni obrazložilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

    Glede na to, da se je s strani sodišča postavljeni sodni izvedenec V. V. v celoti skliceval na ugotovitve izvedenca R. R. in v bistvu ni podal lastnih ugotovitev niti ni opravil ogleda na kraju samem, je ostalo to odločilno dejstvo, kolikšen je bil obseg manjka lesa, ki ga je mogoče z gotovostjo oceniti, povsem neugotovljeno.

    Ne gre prezreti tudi nadaljnjih tehtnih navedb zagovornice, da je sodišče prve stopnje v izvedensko mnenje izvedenca R. R. in pisno izvedensko mnenje izvedenca V. V. na glavni obravnavi zgolj vpogledalo, ne da bi ga prebralo. Res je tudi, da zagovornica na to nedoslednost ob izvajanju dokazov na glavni obravnavi ni imela pripomb, vendar bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku to pomanjkljivost pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi odpraviti.

    Šele novela KZ-1E (z veljavnostjo od 2. 7. 2017 dalje) je to kaznivo dejanje v temeljni obliki po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 spremenila iz formalnega (nepopolnega dvoaktnega) delikta v kaznivo dejanje s kvalificirano premoženjsko posledico, kar pomeni, da od tedaj za izvršitev kaznivega dejanja (vsaj teoretično) zadošča že eventualni naklep.
  • 307.
    VSL Sodba I Cp 712/2023
    10.8.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00070490
    OZ člen 50, 50/1, 50/2, 512, 512/1. SPZ člen 66, 66/3.
    kršitev predkupne pravice solastnika - kršitev zakonite predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika - navidezna darilna pogodba - dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino
    Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice.
  • 308.
    VSM Sodba II Kp 68119/2020
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00070828
    KZ-1 člen 186, 186/1.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
    Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
  • 309.
    VSM Sklep IV Kp 18587/2021
    10.8.2023
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00069007
    KZ-1 člen 86.
    nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
    Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
  • 310.
    VSK Sodba III Kp 23070/2023
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00072209
    KZ-1 člen 47, 49, 308, 308/3, 308/6.
    priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - denarna kazen
    Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko okoliščini, da je bil obtoženec v Republiki Srbiji obsojen za kaznivo dejanje nedovoljenega posedovanja prepovedanih drog (246.a člen Kazenskega zakonika Republike Srbije), ni dalo teže kot jo pričakuje pritožnica. V tej zvezi ima obtoženčeva zagovornica prav, da gre za dejanje (posest nedovoljenih drog), ki v Republiki Sloveniji ne predstavlja kaznivega dejanja ampak je le prekršek. Poleg tega gre za povsem drugovrstno dejanje od sedaj očitanega.
  • 311.
    VSL Sodba I Cp 640/2023
    10.8.2023
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00069484
    TZP člen 19. ZPP člen 226. URS člen 22.
    posvojitev - dejanska posvojitev - nepopolna posvojitev - dedna pravica - obstoj dedne pravice - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
    Če posvojitev ni izvedena po zakonsko predvidenem postopku, je ni mogoče šteti za posvojitev, posledično pa nima pravnih učinkov. Drži sicer pritožbena navedba, da za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica res posvojila tožnika, ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Vendar pa tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bilo v smeri njegove posvojitve opravljeno vsaj kakšno izmed dejanj, predvidenih z zakonom.
  • 312.
    VSK Sodba III Kp 83580/2022
    10.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00074793
    KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
    priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
    Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
  • 313.
    VSC Sklep I Ip 146/2023, enako tudi ,
    10.8.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00069427
    ZIZ člen 38. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 61.
    stroški izvršitelja - predčasni obračun izvedenih del
    Ker izvršitelj do izdaje obračuna ni opravil nobenega izvršilnega dejanja, je pravilna odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi priglašenih stroškov, saj obračun stroškov v tej fazi postopka ni bil upravičen, s tem pa tudi upnikovi priglašeni stroški niso potrebni za izvršbo.
  • 314.
    VDSS Sklep Pdp 344/2023
    10.8.2023
    SODNE TAKSE
    VDS00070292
    ZST-1 člen 11, 11/4.
    delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
    V okviru instituta oprostitve plačila sodne takse pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Glede na jasno zakonsko določbo tožeča stranka niti s trditvami o nesposobnosti zakonitega zastopnika za delo ne more doseči ugodnejše odločitve v povezavi s plačilom sodnih taks.
  • 315.
    VDSS Sklep Pdp 404/2023
    10.8.2023
    SODNE TAKSE
    VDS00069806
    ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. ZPP člen 158, 158/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2.
    zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - sprememba zakona
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki, kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku.
  • 316.
    VSL Sklep PRp 370/2023
    10.8.2023
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI
    VSL00069544
    ZP-1 člen 192b, 192b/5, 192č, 192č/5, 192č/5-3.
    nadomestni zapor - delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
    Ni v domeni storilca, da odloča kdaj (in kje) bo delo v splošno korist opravljal, ampak mora biti zainteresiran, da delo opravi skladno s sklenjenim dogovorom z izvajalcem sankcije. Iz poročil UPRO in izpodbijanega sklepa pa izhaja, da so vzroki za neopravljeno delo izključno na strani storilca.

    Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo materialne določbe petega odstavka 192.b člena ZP-1 v delu, ki glasi: „pri čemer se obdobje zapora skrajša sorazmerno z urami opravljenega dela“. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče izračun opraviti ob primerjavi obdobja zapora 90 dni in 400 urami odrejenega dela v splošno korist ter 282,5 ur dejansko opravljenega dela pretvoriti v dneve zapora.
  • 317.
    VSL Sodba I Cp 1345/2023
    9.8.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00069191
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 190, 198.
    zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - nasprotje med trditvami in dokazi - trditveno breme stranke - posledice neodgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - uporaba solastnega stanovanja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
    Glede na citirano 3. točko 318. člena ZPP pritožba zmotno meni, da bi moral tožnik dokazati, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stanovanja in da mu je toženka uporabo stanovanja branila, da bi sodišče lahko zahtevku ugodilo. Šteje se namreč, da tožena stranka, s tem, ko na tožbo ne odgovori, zatrjevana dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek priznava.
  • 318.
    VSL Sklep I Kp 24397/2016
    9.8.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00069985
    KZ-1 člen 86, 86/4.
    način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - teža kaznivega dejanja - osebnostna urejenost obsojenca
    Poleg predkaznovanosti je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi okoliščine kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1, saj so pri presoji osebnostne urejenosti odločilne tudi obteževalne in olajševalne okoliščine predmetnega kaznivega dejanja.
  • 319.
    VSL Sklep I Cp 884/2023
    9.8.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00069190
    ZPP člen 313.
    pritožba zoper sklep o stroških postopka - paricijski rok - rok za izpolnitev dajatve - izpolnitev denarne dajatve - dolžina paricijskega roka - zakonsko določen rok
    Zakon o pravdnem postopku v 313. členu določa, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Dolg tožene stranke je bil denarni, zato je 15 dnevni paricijski rok povsem pravilen in zakonito določen. Prejemanje državnih subvencij tožene stranke (ki najbrž niti niso namenjene za poravnavanje njenih judikatnih terjatev), na to nikakor ne vpliva.
  • 320.
    VSL Sodba I Cp 678/2023
    9.8.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00069269
    OZ člen 190, 569.
    posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - nastanek obligacijskega razmerja - zakoniti zastopnik družbe - razpolaganje s sredstvi - višina posojila - nekonkretizirane pritožbene navedbe
    Čim je obstoj posojilne pogodbe dokazan, je nepomembno, za kaj je toženec izposojeni denar pravzaprav porabil in se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo po nepotrebnem. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki v tej smeri nerelevantni. Namen porabe denarja bi bil pomemben v primeru, če bi bil ta porabljen brez podlage. V tem primeru bi se namreč ugotavljalo, ali je bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen OZ). V primeru, ko je podlaga za prenos denarja pogodba, pa so vsa vprašanja nepogodbene obligacije logično in po naravi stvari izključena.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 23
  • >
  • >>