CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00068596
ZIZ člen 62. ZPP člen 154, 154/1, 157, 158, 158/1, 188, 188/3, 214, 214/2. OZ člen 288.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - privolitev v umik tožbe - neobstoj povoda za tožbo - delno plačilo - umik predloga za izvršbo - obračun upnikove terjatve - obstoj terjatve - izpolnitev zahtevka - nezanikana dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.
V primeru ničnostne tožbe po določbah od 390. do 394. člena ZGD-1, ki se smiselno uporabljajo tudi za družbo z omejeno odgovornostjo (522. člen ZGD-1), je pasivno legitimirana družba in ne E. E., ki je bil s spornim skupščinskim sklepom imenovan za novega zakonitega zastopnika.
Sklep zakonitega zastopnika o preklicu prokure je korporacijskopravni akt družbe, zato je tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti slednjega mogoče naperiti le zoper družbo in ne zoper E. E., ki je sprejel takšen sklep v imenu družbe.
Za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi 41. člena ZSReg, katerega pravni temelj je sklep skupščine oziroma zakonitega zastopnika, za katerega se zahteva ugotovitev ničnosti, je pasivno legitimiran subjekt vpisa (torej družba).
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 75, 79. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-3.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - določitev socialnovarstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - namestitev v socialnovarstveni zavod - nezmožnost preizkusa odločbe
Vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod so izpolnjeni. V takšnem položaju pa bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da takojšnja namestitev nasprotne udeleženke v enega od primernih socialnovarstvenih zavodov zaradi njihove (pre)zasedenosti ni mogoča in je zato sprejem odložilo do sprostitve mesta, odločiti tudi o njeni začasni namestitvi oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - dopolnilni sklep o pravdnih stroških
Pritožba v pretežnem delu izpodbija dokazno oceno prvega sodišča. Opozarja na več indicev, ki naj bi jim sodišče dalo povsem drugačen pomen. Takšne navedbe so v pritožbenem postopku nedopustne in jih pritožbeno sodišče - glede na zgoraj izpostavljeno določbo 458. člena ZPP - ne sme upoštevati.
URS člen 22. ZP-1 člen 55, 55/2, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/5, 163, 163/5.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - možnost izjave o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odločanje sodišča
Iz zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da je bil v skladu s 55. členom ZP-1 pred izjavo storilec seznanjen, da se lahko na zapisnik izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, vendar tega ni dolžan storiti, niti odgovarjati na vprašanja, če pa se bo izjavil ali odgovarjal, ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ter je bil tudi seznanjen, da mora v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Ni pa iz zapisnika tudi razvidno, da je storilec želel izjavo podati takoj, čeprav mu je bilo omogočeno, da jo poda v roku petih dni, saj ta okoliščina na zapisniku ni posebej protokolirana.
Sodišče prve stopnje bi moralo pred tem, ko je svojo odločitev oprlo na ogledani videoposnetek, tudi kršitelju dati možnost, da si ga ogleda ter se o njem izjavi, saj ob vložitvi pravnega sredstva z njim še ni bil seznanjen. Enako velja tudi za ostale dokaze, ki jih je sodišče izvedlo, ko je ponovilo dokazni postopek, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da gre za obremenilno gradivo, ki je odločilno vplivalo na presojo utemeljenosti storilčevih navedb v zahtevi za sodno varstvo in zato tudi na zakonitost izpodbijane sodbe.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pri trditvah dveh zakonitih dedinj, da oporoke ne priznavata za pristno in pravno veljavno, ne gre za dedni izjavi po 138. členu ZD, ki ju ni mogoče preklicati, ampak gre, kot pritožba pravilno poudarja, za sodno priznanje dejstev. Stranka v postopku pa lahko svojo izjavo vselej naknadno spremeni. Svoji prvotni izjavi, da oporoka ni veljavna, sta zakoniti dedinji preklicali na naroku s tem, ko sta izrecno navedli, da oporoko priznavata za pristno in pravno veljavno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069534
SPZ člen 77. ZNP člen 125. SZ-1 člen 112. ZPP člen 285, 313.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - fizična delitev z izplačilom razlike - določitev vrednosti solastninskega deleža - vrednost nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnostna pot - potek služnostne poti - zmotna uporaba materialnega prava - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - izročitev nepremičnin - paricijski rok
Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.
Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.
ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.
ZPP-UPB3 člen 280. OZ-UPB1 člen 287, 287/3, 287/4.
vračunavanje izpolnitve - gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave v postopku
Po določbi tretjega odstavka 287. člena OZ se v takem primeru najprej poravnavajo tiste obveznosti, ki so manj zavarovane (v predmetni zadevi ni bila nobena), oziroma tiste, ki predstavljajo večje breme za dolžnika. Višina obveznosti pri tem ni kriterij, saj je znesek, ki dolžniku ostane za plačilo enak in ni pomembno, ali po enem ali drugem od na isti dan zapadlih računov. Pri obeh računih je tožena stranka dolgovala tudi zakonite zamudne obresti, torej je breme enako.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069096
KZ-1 člen 173, 173/3, 191, 191/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke B. B., ki je obdolženca ves čas kazenskega postopka skladno obremenjevala, izvedenec mag. C. C. pa v njeni izpovedbi tudi ni zaznal nobenih neskladij.
nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068687
KZ-1 člen 257, 257/3, 257/5. ZKP člen 84, 84/5, 314, 314/3, 354, 354/1, 359, 359/1, 359/1-1, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - odsotnost odločilnih razlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - premoženjska korist - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - branje izvedenskega mnenja - blanketna norma - naklep
Zagovornica utemeljeno navaja, da izrek izpodbijane sodbe ni razumljiv, prav tako sodišče razhajanj med obtožbo in izrekom sodbe v razlogih izpodbijane sodbe ni obrazložilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Glede na to, da se je s strani sodišča postavljeni sodni izvedenec V. V. v celoti skliceval na ugotovitve izvedenca R. R. in v bistvu ni podal lastnih ugotovitev niti ni opravil ogleda na kraju samem, je ostalo to odločilno dejstvo, kolikšen je bil obseg manjka lesa, ki ga je mogoče z gotovostjo oceniti, povsem neugotovljeno.
Ne gre prezreti tudi nadaljnjih tehtnih navedb zagovornice, da je sodišče prve stopnje v izvedensko mnenje izvedenca R. R. in pisno izvedensko mnenje izvedenca V. V. na glavni obravnavi zgolj vpogledalo, ne da bi ga prebralo. Res je tudi, da zagovornica na to nedoslednost ob izvajanju dokazov na glavni obravnavi ni imela pripomb, vendar bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku to pomanjkljivost pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi odpraviti.
Šele novela KZ-1E (z veljavnostjo od 2. 7. 2017 dalje) je to kaznivo dejanje v temeljni obliki po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 spremenila iz formalnega (nepopolnega dvoaktnega) delikta v kaznivo dejanje s kvalificirano premoženjsko posledico, kar pomeni, da od tedaj za izvršitev kaznivega dejanja (vsaj teoretično) zadošča že eventualni naklep.
Splošno zatrjevanje o neverodostojnosti izpovedi (poimensko nedoločenih) prič zaradi domnevnega interesa za izid postopka, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je njihova izpoved neverodostojna, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnic, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njunemu tožbenemu zahtevku že zato, ker se toženka v roku 3 dni od prejema njunih opominov zaradi zatrjevanih kršitev nanju ni odzvala, s čimer naj bi zamudila procesni rok za aktivno odpravo očitanih kršitev. Navedeni rok ni procesni rok, zamuda katerega bi utemeljevala zakonitost izrednih odpovedi tožnic in posledično ugoditev tožbenemu zahtevku.
Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073366
KZ-1 člen 173, 173/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - ocena dokazov - zaslišanje mladoletnega oškodovanca
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje skrbno analiziralo izpovedbo mladoletne oškodovanke v preiskavi in njeno izpovedbo na glavni obravnavi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame izpovedbi mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi. V zvezi s tem gre izpostaviti, da je mladoletna oškodovanka na začetku o obravnavanem dogodku izjavljala pod pritiskom svojega očeta ter jo je po vloženi kazenski ovadbi klical obtoženec, kar pomeni, da očitno v preiskavi ni bila pripravljena še bolj obremenjevati obtoženca, ob zaslišanju na glavni obravnavi, ko ji je do polnoletnosti manjkalo le še nekaj mesecev in je od očitanega kaznivega dejanja minilo že več let, pa je bila do obravnavanega dogodka bolj kritična. Mladoletna oškodovanka je v svoji izpovedbi na glavni obravnavi tudi prepričljivo pojasnila, na podlagi česa je obtoženec v času spolnega odnosa z njo vedel, da še ni stara 15 let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.