postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je ob pomanjkljivi dokazni podlagi za leto 2022 svojo odločitev pravilno oprlo na podatke, s katerimi je v času odločanja o toženkinem predlogu razpolagalo, tj. na podatke iz letnega poročila za leto 2020. Iz teh pa izhaja, da toženka razpolaga s finančnimi sredstvi in premoženjem za plačilo sodne takse.
Ker toženka za transakcijske račune v različnih državah članicah Evropske Unije ni predložila podatkov o njihovem stanju, ni dokazala zatrjevanega slabega likvidnostnega stanja.
sodna taksa - plačilo sodne takse - vložitev pravnega sredstva - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - taksa za postopek o posebnih pritožbah - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pravnega sredstva; ne/utemeljenost pritožbe na nastanek taksne obveznosti nima vpliva.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - dopolnilni sklep o pravdnih stroških
Pritožba v pretežnem delu izpodbija dokazno oceno prvega sodišča. Opozarja na več indicev, ki naj bi jim sodišče dalo povsem drugačen pomen. Takšne navedbe so v pritožbenem postopku nedopustne in jih pritožbeno sodišče - glede na zgoraj izpostavljeno določbo 458. člena ZPP - ne sme upoštevati.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 75, 79. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-3.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - določitev socialnovarstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - namestitev v socialnovarstveni zavod - nezmožnost preizkusa odločbe
Vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod so izpolnjeni. V takšnem položaju pa bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da takojšnja namestitev nasprotne udeleženke v enega od primernih socialnovarstvenih zavodov zaradi njihove (pre)zasedenosti ni mogoča in je zato sprejem odložilo do sprostitve mesta, odločiti tudi o njeni začasni namestitvi oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno.
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - vojaška oseba - dokazna ocena izpovedi prič
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve pripada (le) delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, oziroma je v pristojnosti delodajalca, da določi te formacijske dolžnosti kot formacijske dolžnosti, na katerih delavci opravljajo takšno delo, da so do dodatka upravičeni.
ZPP člen 196. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napačna napotitev na pravdo - zakonito dedovanje - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj pravice ali pravnega razmerja - sporna dejstva med dediči - dedna pravica - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - več dedičev - enotno nujno sosporništvo - vezanost stranke na napotitveni sklep
Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pravdo, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev priznava sporno zunajzakonsko razmerje in koliko ne. Po utrjenem stališču sodne prakse se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni.
ZIZ člen 38. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 61.
stroški izvršitelja - predčasni obračun izvedenih del
Ker izvršitelj do izdaje obračuna ni opravil nobenega izvršilnega dejanja, je pravilna odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi priglašenih stroškov, saj obračun stroškov v tej fazi postopka ni bil upravičen, s tem pa tudi upnikovi priglašeni stroški niso potrebni za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073366
KZ-1 člen 173, 173/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - ocena dokazov - zaslišanje mladoletnega oškodovanca
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje skrbno analiziralo izpovedbo mladoletne oškodovanke v preiskavi in njeno izpovedbo na glavni obravnavi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame izpovedbi mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi. V zvezi s tem gre izpostaviti, da je mladoletna oškodovanka na začetku o obravnavanem dogodku izjavljala pod pritiskom svojega očeta ter jo je po vloženi kazenski ovadbi klical obtoženec, kar pomeni, da očitno v preiskavi ni bila pripravljena še bolj obremenjevati obtoženca, ob zaslišanju na glavni obravnavi, ko ji je do polnoletnosti manjkalo le še nekaj mesecev in je od očitanega kaznivega dejanja minilo že več let, pa je bila do obravnavanega dogodka bolj kritična. Mladoletna oškodovanka je v svoji izpovedbi na glavni obravnavi tudi prepričljivo pojasnila, na podlagi česa je obtoženec v času spolnega odnosa z njo vedel, da še ni stara 15 let.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070490
OZ člen 50, 50/1, 50/2, 512, 512/1. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice solastnika - kršitev zakonite predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika - navidezna darilna pogodba - dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075758
KZ-1 člen 50, 50-2, 51, 51/2, 73, 73/1, 308, 308/3. ZKP člen 4, 8, 370, 370/2.
jezik, ki ga obdolženec razume - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - enkratno ravnanje - omilitev kazni - predlog državnega tožilca za znižanje kazni - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - odvzem predmetov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku
Tekom predkazenskega postopka obtožencu ni potrebno zagotavljati tolmačenja v njegov jezik, temveč v jezik, ki ga razume, kot to določa 4. člen ZKP. Ob privedbi je obtožencu tolmačila tolmačka za ruski jezik, obtoženi pa ni podal zahteve, da se mu tolmači v gruzijski jezik. Navedba zagovornika, da obtoženec ni bil poučen o pravici do uporabe lastnega jezika, drži, vendar slednje ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, še posebej, ker je obtoženec nato dejanje priznal na predobravnavnem naroku in na podlagi njegovega zagovora niso bili pridobljeni drugi dokazi. Obtožencu je bila vročena obtožnica prevedena v gruzijski jezik, na predobravnavnem naroku in na naroku za izrek kazenske sankcije mu je tolmačila tolmačka za gruzijski jezik, nato pa mu je bila vročena tudi sodba, prevedena v gruzijski jezik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo da niso podani pogoji za odmero kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Okrožna državna tožilka ni podala kaznovalnega predloga na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1, v katerem bi predlagala omilitev kazni. Ravno tako niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni glede na drugo alinejo 50. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 51. člena KZ-1.
Poseg v premoženje obtoženca je sorazmeren, saj gre za odvzem predmeta nižje vrednosti, grozi pa storitev sorazmerno težkega kaznivega dejanja.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - zavrnitev predloga
Niso utemeljene pritožničine navedbe, da je obsojenec že od 8. 4. 2022 na prostosti in bi mu izvršitev zaporne kazni po nepotrebnem poslabšala kvaliteto življenja. Dejstvo je, da vsako prestajanje zaporne kazni poslabša kvaliteto življenja, vendar bi na to moral obsojenec misliti pred tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, glede katerega sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, da ga je izvršil celo v navzočnosti pravosodnega policista med prestajanjem zaporne kazni.
posvojitev - dejanska posvojitev - nepopolna posvojitev - dedna pravica - obstoj dedne pravice - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Če posvojitev ni izvedena po zakonsko predvidenem postopku, je ni mogoče šteti za posvojitev, posledično pa nima pravnih učinkov. Drži sicer pritožbena navedba, da za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica res posvojila tožnika, ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Vendar pa tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bilo v smeri njegove posvojitve opravljeno vsaj kakšno izmed dejanj, predvidenih z zakonom.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pri trditvah dveh zakonitih dedinj, da oporoke ne priznavata za pristno in pravno veljavno, ne gre za dedni izjavi po 138. členu ZD, ki ju ni mogoče preklicati, ampak gre, kot pritožba pravilno poudarja, za sodno priznanje dejstev. Stranka v postopku pa lahko svojo izjavo vselej naknadno spremeni. Svoji prvotni izjavi, da oporoka ni veljavna, sta zakoniti dedinji preklicali na naroku s tem, ko sta izrecno navedli, da oporoko priznavata za pristno in pravno veljavno.
URS člen 22. ZP-1 člen 55, 55/2, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/5, 163, 163/5.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - možnost izjave o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odločanje sodišča
Iz zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da je bil v skladu s 55. členom ZP-1 pred izjavo storilec seznanjen, da se lahko na zapisnik izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, vendar tega ni dolžan storiti, niti odgovarjati na vprašanja, če pa se bo izjavil ali odgovarjal, ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ter je bil tudi seznanjen, da mora v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Ni pa iz zapisnika tudi razvidno, da je storilec želel izjavo podati takoj, čeprav mu je bilo omogočeno, da jo poda v roku petih dni, saj ta okoliščina na zapisniku ni posebej protokolirana.
Sodišče prve stopnje bi moralo pred tem, ko je svojo odločitev oprlo na ogledani videoposnetek, tudi kršitelju dati možnost, da si ga ogleda ter se o njem izjavi, saj ob vložitvi pravnega sredstva z njim še ni bil seznanjen. Enako velja tudi za ostale dokaze, ki jih je sodišče izvedlo, ko je ponovilo dokazni postopek, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da gre za obremenilno gradivo, ki je odločilno vplivalo na presojo utemeljenosti storilčevih navedb v zahtevi za sodno varstvo in zato tudi na zakonitost izpodbijane sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072212
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.
Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ponavljajoče se bodoče terjatve
Bistvo za odmero sodne takse v pritožbeno obravnavani zadevi je, da je tožnica 3. in 4. tožbeni zahtevek postavila kot zahtevek za bodoče dajatve, ki se ponavljajo.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069096
KZ-1 člen 173, 173/3, 191, 191/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke B. B., ki je obdolženca ves čas kazenskega postopka skladno obremenjevala, izvedenec mag. C. C. pa v njeni izpovedbi tudi ni zaznal nobenih neskladij.