predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - postopek za mirno rešitev spora - mirna rešitev spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - podaljšanje roka - zavrženje tožbe - nedopustne pritožbene novote
Obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi je neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku, česar tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala (niti s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku niti s kakšnim drugim dokazom). Zgolj dokazilo o tem, da je bil na Republiko Slovenijo vložen predlog za mirno rešitev spora ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki podaljšalo rok za predložitev potrdila do izteka predhodnega postopka, ne dokazujeta tudi tega, da poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen.
SPZ člen 212, 218, 219, 222, 222/1. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ člen 1470.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - uporaba služeče nepremičnine - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - sprememba namembnosti nepremičnine - razširitev služnosti - razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije - služnostna pot - konfesorna tožba - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru ugotavljati, ali se pri izvrševanju služnosti moderno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje sredstvo. Prav tako mora preveriti, ali uporaba modernih sredstev pomeni hujšo obremenitev za služnostnega zavezanca.
Tožnika se lahko po služnostni poti vozita samo za namene izvedbe košnje travnika, negovanja sadovnjaka ter pluženje snega na gospodujoči nepremičnini in v kolikor je vožnja po služnostni poti potrebna, da se moderna sredstva servisirajo oz. zamenjajo za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča.
Tožnika in njuni pravni predniki so več kot 100 let pred vložitvijo tožbe po sporni poti hodili peš in vozili z vprego, od leta 1979 dalje pa so vozili tudi s kmetijsko mehanizacijo, vse za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je priposestvovalna doba začela teči že pred letom 1976 in je priposestvovanje nastopilo že pred uveljavitvijo SPZ. Glede na ugotovitev o hoji in vožnjah prednikov tožnikov za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine ter glede na zaključek, da uporaba moderne mehanizacije od leta 1979 predstavlja normalen razvoj voženj z vprežnimi vozili, je do priposestovanja pravzaprav prišlo že v času veljave ODZ, torej tudi pred uveljavitvijo ZTLR.
Samo dejstvo, da sta toženca začela uporabljati modernejša kmetijska sredstva, ne pomeni, da so se spremenile (zmanjšale) potrebe oziroma koristnost uporabe sporne poti za gospodujoče zemljišče, glede na zgoraj podano pa se tudi ni (bistveno) povečala obremenitev služečega zemljišča. Ker se s tehničnim napredkom niso bistveno spremenili interesi izvrševanja lastninske pravice na služeči in gospodujoči nepremičnini, ne gre za bistveno spremenjene okoliščine po prvem odstavku 222. člena SPZ.
omejitev dedovanja - socialna pomoč - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Pogrebni stroški sodijo med dolgove iz zapuščine. Gre za obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja v korist pritožnika.
Vrednost prejete socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, in za katero velja omejitev dedovanja, katero višino je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo na podlagi 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ne dosega višine zapuščine, zato se pritožnik tudi iz tega razloga ne more poplačati iz zapustnikovega premoženja.
Stranski intervenient na strani druge toženke v pravdi ne more doseči zamenjave pooblaščenke prve toženke, saj ima ta izključno pravico, da se odloči, kdo jo bo v pravdi zastopal.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - obremenjevanje nepremičnin - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje objektivna nevarnost, za zavarovanje denarne terjatve pa mora tožnik izkazati konkretno nevarnost, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno opozorilo na vsebinsko razliko med denarno in nedenarno terjatvijo. Ravno zaradi te razlike so pretekla ravnanja toženke, ko je v letu 2014 odsvojila nepremičnino iz skupnega premoženja in v letih 2016 in 2017 obremenila stanovanje iz skupnega premoženja, lahko predstavljala podlago za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ne izkazujejo pa verjetnosti sedanjega aktivnega delovanja toženke v smeri onemogočanja ali oteževanja tožnikove denarne terjatve. Pritožbeni očitek kršitve načela ne bis in idem torej ni utemeljen.
Odtujevanje premoženja samo po sebi ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če ni dvoma o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta.
spor o motenju posesti - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo
Sodno varstvo iz naslova motenja posesti, ki je namenjeno varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in se zato v teh sporih ne razpravlja o sami pravici do posesti, že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja tožnikov. Tožnika bi bila upravičena do sodnega varstva, kot ga predlagata z začasno odredbo, če bi obstajala možnost, da bo tekom sodnega postopka prišlo do takih sprememb, zaradi katerih kasnejše sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je v primeru, če bi tožnikoma že v teku postopka nastala težko nadomestljiva škoda ali bi utrpela silo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00056900
ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
sodna taksa - plačilni nalog - razveljavitev določbe zakona - ustavno sodišče - uporaba določil zakona - vrednost spornega predmeta - pravnomočno odločena zadeva - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
O višini sporne sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo in pritožba niso bile vložene. Gre torej za primer za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj obveznosti - trditveno breme - ustavna pravica do pravnega sredstva
Tožena stranka, ki je bila seznanjena z nastankom taksne obveznosti, bi morala v predlogu za taksno oprostitev navesti, da razpolaga z likvidnostnimi sredstvi. Prav tako bi morala (v predlogu ali dopolnitvi predloga) pojasniti svoje nadaljnje ravnanje, tj. zakaj bo oz. je porabila ta likvidnostna sredstva (podati bi morala konkretnejše navedbe o vrstah svojih že zapadlih obveznosti) ter zakaj je takšno ravnanje nujno potrebno za njeno poslovanje. Vsega tega pa tožena stranka ni storila.
pobotni ugovor - procesno pobotanje - nasprotna tožba - trditvena podlaga - zastaranje pobotnega ugovora - plačilo nagrade - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - sklep o dedovanju - dogovor - dogovor med dediči - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - prekluzija - ponovno zaslišanje strank in prič
Zavrnitev zahtevka iz nasprotne tožbe je pravnomočna, zato se (bo) v novem sojenju odloča(lo) le o pobotnem ugovoru. Vrhovno sodišče v sklepu izpostavlja, da sodišče ne more samo izbirati, katere izmed več toženčevih terjatev bo presojalo v okviru pobotnega ugovora in katerih ne, da bo mogoče presojati le utemeljenost nagrade, ki odpade na premoženje, vrnjeno v obliki obveznic, ker je toženec te nagrade opredeljeno navedel v pobotnem ugovoru in ki jo tožencu dolguje tožnica v svojem imenu in ne v imenu pokojne sestre (ki jo sodišče prve stopnje tožencu že priznalo), ne bo pa mogoče upoštevati terjatev glede presežka zahtevane nagrade, saj toženec ni določno navedel, katere od njih uveljavlja v okviru pobotnega ugovora (in katere z nasprotno tožbo).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodne zdravstvene težave - kronična bolezen - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nateg vratnih in hrbtnih mišic - premoženjska škoda - potni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožniku obstajal kronični bolečinski sindrom že pred škodnim dogodkom, brez vsakega dvoma pa bi se ta sindrom v enaki intenziteti in podobni pojavni obliki ter v enakem časovnem obdobju manifestiral tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot jih zatrjuje tožnik, niso posledica fizičnih poškodb iz obravnavanega škodnega dogodka. Tožnik je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom težave z ledveno hrbtenico in poškodbo vratne hrbtenice. Odločilno težo je sodišče prve stopnje pravilno dalo številnim preteklim dogodkom, ki so zagotovo predstavljali sprožilni mehanizem za razvoj kroničnega bolečinskega sindroma pri tožniku.
OZ člen 288, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 12, 16.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - plačilo odvetniških storitev - obveznost plačila odvetniških storitev - obračun odvetniške storitve - izstavitev računa - neplačilo računov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke - neutemeljena izdaja računa - zakonske zamudne obresti
Zaradi toženkinega neplačila računa tožniku ni nastala podlaga za izdajo novega, predrugačenega računa. Z izdajo kasnejšega računa za isto opravljeno storitev se namreč čas, ko je bila toženki terjatev naložena v plačilo, ni spremenil. Tožnik ne more z izdajanjem vedno novih računov za isto opravljeno storitev, ki je bila stranki že zaračunana in naložena v plačilo, spreminjati trenutka „časa plačila“, to je časa, ko je bila toženki obveznost naložena v plačilo.
Sodišče prve stopnje je določilo 288. člena OZ uporabilo zmotno. Navedeno določilo se uporablja v primeru, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške. V obravnavanem primeru, ko tožnik vtožuje le znesek 2,04 EUR iz naslova neplačanih zakonskih zamudnih obresti kot samostojno glavnico (glavnico po računu 112/18 je toženka že plačala pred vložitvijo predloga za izvršbo), po presoji pritožbenega sodišča ne gre za situacijo iz 288. člena OZ. Podlaga za plačilo zakonskih zamudnih obresti sta, kot pravilno izpostavlja pritožba, določili 299. člena OZ in 378. člena istega zakona.
stroški v nepravdnem postopku - utemeljenost predloga po zpnd - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da šibek premoženjski položaj nasprotnega udeleženca ni okoliščina, ki bi ga razbremenjevala dolžnosti povrnitve stroškov predlagateljev. Ker so bili razlogi za uvedbo postopka na pritožnikovi strani, nima nobene teže v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da so postopek začeli oni.
odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja stranke - soglasje k umiku tožbe - vrednotenje odvetniških storitev - nagrada za pripravljalno vlogo - preveritev potrebnosti vlog - obrazloženost vloge
Soglasje k umiku tožbe s priglasitvijo pravdnih stroškov je prvo sodišče pravilno vrednotilo s 50 točkami, v skladu s 4. točko tar. št. 19 OT.
odločitev o stroških - sodna odpoved najema poslovnih prostorov
V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPSPP sodišče vroči najemodajalcu odpoved, ki jo je vložil najemnik. Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ima zato pomen izjave volje, za katero zakon predvideva posebni sodni postopek. Drži pritožbena navedba, da zato v zvezi s stroški postopka ni moč uporabiti določbe 154. člena ZPP, ki nalaga stranki, ki v pravdi ne uspe, povrnitev stroškov nasprotni stranki.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - neupravičena obogatitev - solastnina - upravičenja solastnika - solastna stvar - enodružinska hiša - preprečitev uporabe nepremičnine - zamenjava ključavnice - izročitev ključev - dokazovanje - pravica do zasebnosti
Ker je nepremičnina v naravi predstavljala enostanovanjsko hišo, v kateri so bivali toženka, skupni sin B. B. in njen sin A. A., je toženka zaradi varovanja pravice do zasebnosti in mirnega družinskega življenja od tožnika upravičeno zahtevala uporabljati solastniški delež tako, da ne bo prekomerno poseženo v njeno pravico do zasebnosti.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00056896
ZPP člen 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4, 4/1, 19, 39, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZMCGZ člen 18, 18/2.
plačilo pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - sklep o stroških postopka - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika - nagrada za odvetniške storitve - druge storitve - sestava tožbe - obrazložen dopis - stroški za sestavo vloge - stroški potrebni za pravdo - stroški postopka mediacije - predložitev stroškovnika
Tožnikoma je potrebno priznati strošek za pridobitev notarske listine, za posredovanje odgovora na tožbo in toženčevo pripoznavo zahtevka.
Sodišče utemeljeno ni priznalo stroška za posredovanje sklepa o napotitvi na pravdo in drugih priglašenih stroškov, ki se nanašajo na postopek v zvezi z mediacijo.
skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - predlog stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kontradiktornost
Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.
določitev preživnine - potrebe mladoletnega otroka - odmera potrebnih stroškov - odvzem starševske skrbi - izvenšolske dejavnosti - plačilo računa za mobilni telefon
Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok (190. člen DZ), torej, da zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoji za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - odločanje o stikih z otrokom - varstvo in vzgoja - ocena ogroženosti
Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).