odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodne zdravstvene težave - kronična bolezen - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nateg vratnih in hrbtnih mišic - premoženjska škoda - potni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožniku obstajal kronični bolečinski sindrom že pred škodnim dogodkom, brez vsakega dvoma pa bi se ta sindrom v enaki intenziteti in podobni pojavni obliki ter v enakem časovnem obdobju manifestiral tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot jih zatrjuje tožnik, niso posledica fizičnih poškodb iz obravnavanega škodnega dogodka. Tožnik je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom težave z ledveno hrbtenico in poškodbo vratne hrbtenice. Odločilno težo je sodišče prve stopnje pravilno dalo številnim preteklim dogodkom, ki so zagotovo predstavljali sprožilni mehanizem za razvoj kroničnega bolečinskega sindroma pri tožniku.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prejemnik denarne socialne pomoči - razpis naroka - oprava zapuščinske obravnave - povračilo pomoči - odpoved pravici do povračila pomoči - sporna dejanska vprašanja - med dediči sporno dejstvo - sklenitev dednega dogovora
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 207. člena ZD razpisati narok, na katerem bi moralo obravnavati vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na omejitev dedovanja.
Pritožnica utemeljeno še navaja, da je obstajala možnost sklenitve dogovora ne le z dedičem, marveč tudi z Občino, na podlagi katerega bi lahko prepustila svoj pripadajoči delež občini ter da bi se lahko odpovedala pravici do povračila te pomoči na podlagi 129. člena ZD, ki določa, da se Republika Slovenija lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. Okoliščina, da je dediču B. B. odvzeta poslovna sposobnost še dodatno potrjuje te pritožbene navedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00056900
ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
sodna taksa - plačilni nalog - razveljavitev določbe zakona - ustavno sodišče - uporaba določil zakona - vrednost spornega predmeta - pravnomočno odločena zadeva - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
O višini sporne sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo in pritožba niso bile vložene. Gre torej za primer za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.
ZPP člen 35, 270, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - odločanje o plačilu sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovoljeno pravno sredstvo - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje o pravnem sredstvu - pristojnost za odločanje - funkcionalna pristojnost - odstop zadeve drugemu sodišču - pristojnost sodišča prve stopnje
Izpodbijana sklepa je izdala strokovna sodelavka sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 270. člena ZPP. Zoper odločbo, ki jo izda strokovni sodelavec, je dovoljeno pravno sredstvo (v konkretnem primeru gre za možnost vložitve ugovora kot pravnega sredstva, ne pa pritožbe, kot je napačno navedeno v pravnem pouku izpodbijanih sklepov), o katerem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS). Ta določba je specialnejša v razmerju s 35. členom ZPP.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - verjetnost terjatve - imisije - prepovedana imisija - poseg v lastninsko pravico - težko nadomestljiva škoda - poseg v pravico do zasebnosti - nepremoženjska škoda - prepoved nadaljevanja gradbenih del - oblikovanje tožbenega zahtevka
Kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečevanje, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisije preprečiti le na en način.
Tožnik s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od toženca natančno določen način odprave motilnih ravnanj, čeprav okoliščine primera kažejo, da je mogoče ta ravnanja odpraviti na številne druge načine z enakim rezultatom, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito preprečiti poglede iz terase toženca na teraso tožnikov.
OZ člen 288, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 12, 16.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - plačilo odvetniških storitev - obveznost plačila odvetniških storitev - obračun odvetniške storitve - izstavitev računa - neplačilo računov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke - neutemeljena izdaja računa - zakonske zamudne obresti
Zaradi toženkinega neplačila računa tožniku ni nastala podlaga za izdajo novega, predrugačenega računa. Z izdajo kasnejšega računa za isto opravljeno storitev se namreč čas, ko je bila toženki terjatev naložena v plačilo, ni spremenil. Tožnik ne more z izdajanjem vedno novih računov za isto opravljeno storitev, ki je bila stranki že zaračunana in naložena v plačilo, spreminjati trenutka „časa plačila“, to je časa, ko je bila toženki obveznost naložena v plačilo.
Sodišče prve stopnje je določilo 288. člena OZ uporabilo zmotno. Navedeno določilo se uporablja v primeru, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške. V obravnavanem primeru, ko tožnik vtožuje le znesek 2,04 EUR iz naslova neplačanih zakonskih zamudnih obresti kot samostojno glavnico (glavnico po računu 112/18 je toženka že plačala pred vložitvijo predloga za izvršbo), po presoji pritožbenega sodišča ne gre za situacijo iz 288. člena OZ. Podlaga za plačilo zakonskih zamudnih obresti sta, kot pravilno izpostavlja pritožba, določili 299. člena OZ in 378. člena istega zakona.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj obveznosti - trditveno breme - ustavna pravica do pravnega sredstva
Tožena stranka, ki je bila seznanjena z nastankom taksne obveznosti, bi morala v predlogu za taksno oprostitev navesti, da razpolaga z likvidnostnimi sredstvi. Prav tako bi morala (v predlogu ali dopolnitvi predloga) pojasniti svoje nadaljnje ravnanje, tj. zakaj bo oz. je porabila ta likvidnostna sredstva (podati bi morala konkretnejše navedbe o vrstah svojih že zapadlih obveznosti) ter zakaj je takšno ravnanje nujno potrebno za njeno poslovanje. Vsega tega pa tožena stranka ni storila.
spor o motenju posesti - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo
Sodno varstvo iz naslova motenja posesti, ki je namenjeno varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in se zato v teh sporih ne razpravlja o sami pravici do posesti, že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja tožnikov. Tožnika bi bila upravičena do sodnega varstva, kot ga predlagata z začasno odredbo, če bi obstajala možnost, da bo tekom sodnega postopka prišlo do takih sprememb, zaradi katerih kasnejše sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je v primeru, če bi tožnikoma že v teku postopka nastala težko nadomestljiva škoda ali bi utrpela silo.
omejitev dedovanja - socialna pomoč - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Pogrebni stroški sodijo med dolgove iz zapuščine. Gre za obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja v korist pritožnika.
Vrednost prejete socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, in za katero velja omejitev dedovanja, katero višino je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo na podlagi 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ne dosega višine zapuščine, zato se pritožnik tudi iz tega razloga ne more poplačati iz zapustnikovega premoženja.
Stranski intervenient na strani druge toženke v pravdi ne more doseči zamenjave pooblaščenke prve toženke, saj ima ta izključno pravico, da se odloči, kdo jo bo v pravdi zastopal.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - obremenjevanje nepremičnin - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje objektivna nevarnost, za zavarovanje denarne terjatve pa mora tožnik izkazati konkretno nevarnost, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno opozorilo na vsebinsko razliko med denarno in nedenarno terjatvijo. Ravno zaradi te razlike so pretekla ravnanja toženke, ko je v letu 2014 odsvojila nepremičnino iz skupnega premoženja in v letih 2016 in 2017 obremenila stanovanje iz skupnega premoženja, lahko predstavljala podlago za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ne izkazujejo pa verjetnosti sedanjega aktivnega delovanja toženke v smeri onemogočanja ali oteževanja tožnikove denarne terjatve. Pritožbeni očitek kršitve načela ne bis in idem torej ni utemeljen.
Odtujevanje premoženja samo po sebi ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če ni dvoma o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - postopek za mirno rešitev spora - mirna rešitev spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - podaljšanje roka - zavrženje tožbe - nedopustne pritožbene novote
Obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi je neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku, česar tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala (niti s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku niti s kakšnim drugim dokazom). Zgolj dokazilo o tem, da je bil na Republiko Slovenijo vložen predlog za mirno rešitev spora ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki podaljšalo rok za predložitev potrdila do izteka predhodnega postopka, ne dokazujeta tudi tega, da poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen.
sklep o ustavitvi postopka - prenehanje stranke - stranska intervencija - ponovno odločanje o isti stvari - ne bis in idem
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o isti stvari (ustavitev postopka zaradi prenehanja prve toženke po sklepu Okrožnega sodišča v Krškem St .../2017 z dne 22. 6. 2018 in posledično prenehanje stranske intervencije B., d. o. o.) med istimi strankami, je prekršilo pravilo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem, 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - predlog stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kontradiktornost
Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.
odločitev o stroških - sodna odpoved najema poslovnih prostorov
V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPSPP sodišče vroči najemodajalcu odpoved, ki jo je vložil najemnik. Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ima zato pomen izjave volje, za katero zakon predvideva posebni sodni postopek. Drži pritožbena navedba, da zato v zvezi s stroški postopka ni moč uporabiti določbe 154. člena ZPP, ki nalaga stranki, ki v pravdi ne uspe, povrnitev stroškov nasprotni stranki.
stroški v nepravdnem postopku - utemeljenost predloga po zpnd - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da šibek premoženjski položaj nasprotnega udeleženca ni okoliščina, ki bi ga razbremenjevala dolžnosti povrnitve stroškov predlagateljev. Ker so bili razlogi za uvedbo postopka na pritožnikovi strani, nima nobene teže v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da so postopek začeli oni.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00056896
ZPP člen 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4, 4/1, 19, 39, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZMCGZ člen 18, 18/2.
plačilo pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - sklep o stroških postopka - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika - nagrada za odvetniške storitve - druge storitve - sestava tožbe - obrazložen dopis - stroški za sestavo vloge - stroški potrebni za pravdo - stroški postopka mediacije - predložitev stroškovnika
Tožnikoma je potrebno priznati strošek za pridobitev notarske listine, za posredovanje odgovora na tožbo in toženčevo pripoznavo zahtevka.
Sodišče utemeljeno ni priznalo stroška za posredovanje sklepa o napotitvi na pravdo in drugih priglašenih stroškov, ki se nanašajo na postopek v zvezi z mediacijo.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - višina vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino tretjega - brezplačna uporaba nepremičnine
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb tožnika in obeh tožencev ugotovilo, da dogovor o vračunanju najemnine zaradi brezplačne uporabe nepremičnine med pravdnimi strankami nikoli ni bil sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056914
OZ člen 100, 340, 352, 463, 637, 638, 639, 639/3, 660, 662, 662/1, 662/3, 662/4, 663, 663/3. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/1, 313/2, 347, 347/4, 347/5, 350, 350/2. ZGO-1 člen 2, 2-4.1, 54, 54/1, 74, 74/2.
sončna elektrarna - zamakanje strehe - gradbena pogodba - napaka v solidnosti gradbe - sanacija napak - projektant - napaka projekta - naročnik in izvajalec - podizvajalec - odgovornost izvajalca za napake gradbe - vzrok za napako - odprava napak na lastne stroške - jamčevalni rok - obvestilo o napaki - ugovor zastaranja - višina tožbenega zahtevka - konkretizirano prerekanje dejstev - domneva priznanja dejstev - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - izostanek paricijskega roka v izreku
Za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, odgovarja izvajalec, pa tudi projektant, če napaka gradbe izvira iz kakšne napake v načrtu. Za dela, ki jih izvajalec izvede zaradi odprave napake, OZ niti v poglavju o podjemni pogodbi niti v poglavju o gradbeni pogodbi, ne določa posebnih pravil za položaj, ki nastane, ko se pozneje izkaže, da ta dela napake niso odpravila oziroma da so opravljena z napako. Zato je za ta položaj treba smiselno uporabiti 463. člen OZ (v zvezi s 100. členom OZ). To pomeni, da za ta dela (dela, na katerih naj bi bila napaka odpravljena, in dela, ki so bila izvedena zaradi odprave napake), z njihovo izročitvijo naročniku pri napaki v solidnosti gradnje začne znova teči desetletni jamčevalni rok iz prvega odstavka 662. člena OZ. Posledično v poštev ponovno pridejo tudi vsi jamčevalni zahtevki. Vendar mora biti za uporabo omenjenih pravil najprej vzpostavljena odgovornost tožene stranke (kot izvajalca ali projektanta) za prvotno izvedbo gradbe z napakami, ki so bile grajane in so se nato (skušale) odpraviti.
odvzem starševske skrbi - posvojitev otroka - opustitev zaslišanja stranke - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - romska skupnost - slabe življenjske razmere - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, poleg tega, da starši ne zmorejo zadovoljevati osnovnih materialnih pogojev za ustrezno bivanje otrok, ugotovilo tudi, da starši, od kar so jim bili otroci leta 2017 začasno odvzeti zaradi ogroženosti in nameščeni v rejniške družine, stikov z njimi, kljub spodbudam CSD, niso vzdrževali. Iz tega izhaja, da starši tudi čustvenih in psihosocialnih potreb otrok ne zadovoljujejo oziroma ne izkazujejo niti minimalnih skrbi, čustvene navezanosti in odgovornosti do otrok.