CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056642
OZ člen 619. ZPP člen 337, 337/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Z navajanjem, da trditve tožnice ne držijo, in dopolnjevanjem navedb, ki jih toženka ni podala pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more uspeti. Prvič zato ne, ker se je do neprerekanih navedb tožnice opredelilo že sodišče prve stopnje, drugič zato ne, ker je dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku nedopustno, tretjič pa zato ne, ker je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta pravdni stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, sklenili podjemno pogodbo.
S sklenjeno sodno poravnavo je bilo med drugim določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške. To pomeni, da mora vsaka stranka kriti tiste stroške, ki so stranki že nastali ali ki gredo po materialnem pravu njej v breme.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - dejanska raba prostora - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - izdelava elaborata
Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057227
KZ-1 člen 38, 249, 249/1. ZKP člen 282, 371, 371/2.
davčna zatajitev - pomoč - ustavitev kazenskega postopka - ugovorni postopek - ugovor zoper obtožnico - dokazna ocena - ocenjevanje dokazov - dokazna ocena zagovora - senat
Prvostopno sodišče je, kot na to pravilno opozarja tudi pritožba, v izpodbijanem sklepu torej ocenjevalo vsebino dokazov in to kljub temu, da se pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ne ocenjuje, ali dajejo dejstva in okoliščine, na katerih temelji obtožnica, zanesljiv dokaz, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico se namreč ocenjuje le, ali zbrano dokazno gradivo daje podlago za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen, kot sicer to v izpodbijanem sklepu (točka 8) izpostavlja tudi prvostopno sodišče. Vendar kljub navedenemu, ko je torej prvostopno sodišče še posebej izpostavilo, da senat v ugovornem postopku ni pristojen za presojo nasprotujočih si dokazov, je prvostopno sodišče storilo ravno to. Ocenilo je, "da obtožnica temelji zgolj na tem, da je FURS pri tujih finančnih organih preverjal dobave in prejel odgovor, da v evidencah tujih držav ni zaznamovano, da bi bilo blago dobavljeno tujim kupcem v državah EU, ker te družbe transakcij niso prijavile, čeprav lahko (očitno po oceni prvostopnega sodišča) to pomeni zgolj to, da kupci teh dobav niso evidentirali iz razlogov, da bi se izognili davčnim obveznostim v matični državi". Prvostopno sodišče je tako zaključilo, da je bilo vso blago po računih družbe C. d.o.o. prodano in prepeljano v države EU, kar bi naj izhajalo iz CMR listin, katerih verodostojnost bi naj potrdili prevozniki, zato očitek sodne izvedenke in ugotovitve finančne uprave v davčnem postopku katerih bistvo je vprašanje verodostojnosti prevoznih listin, ne morejo imeti nobene dokazne teže.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - funkcionalna celota
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima celotna podzemna garaža skupne ter od stanovanjskih prostorov večstanovanjskih stavb ločene instalacije za elektriko, vodo, prezračevanje in da se v celotni podzemni garaži med drugim nahajajo tudi skupni prostori in skupni gradbeni elementi, ki predstavljajo skupne dele večstanovanjske stavbe. Zato je pravilno presodilo, da v tej situaciji ni ovir, da stanovanjski del stavbe z vsemi pripadajočimi skupnimi in posebnimi prostori upravlja en upravnik, podzemni del zgradbe, ki predstavlja zaključno funkcionalno celoto, pa čeprav vsebuje iste ID znake kot nadzemni del, pa drug upravnik.
prekinitev postopka - tožba na ugotovitev ničnosti - sklepi skupščine - ni predhodno vprašanje
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056600
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 17, 17/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/2, 373, 373/1,391. URS člen 35, 39.
razžalitev - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - osebnostne pravice - resna kritika dela javnih oseb - kritika ad rem - kritika ad personam - namen zaničevanja - objava na spletni strani
Ob pravilni presoji dalj časa trajajočih konfliktov med obdolžencem in zasebno tožilko, česar zagovornik niti ne izpodbija, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vsebina izjav takšna, da ne dopušča nobenega dvoma, da je izjave napisal obdolženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056884
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7. ZPP člen 216. URS člen 22.
škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - prosti preudarek - upravni postopek - vzročna zveza - zaposlitev - delo na črno - izgubljeni dobiček - duševne bolečine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - pravica do izjave
Ob pomanjkanju trditvene in dokazne podlage sodišče ni našlo vzročne zveze med tožnikovim nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevano škodo iz naslova socialnih pravic oz. transferjev in izgubo zaposlitve.
Če je bila upravičencu v upravnem ali katerem koli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v sodnem postopku, se tožbeni zahtevek zavrne.
Obrazložitev sodišča, da dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi podal mnenje zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in strahu, ni izvedlo, ker je na podlagi dokaznega postopka ocenilo, da tak dokaz ni potreben in se je lahko samo prepričalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ob tožnikovi izpovedbi je dokazna ocena o nepotrebnosti dokaza z izvedencem neprepričljiva.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/6.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - potrebe gospodujočega zemljišča - redna raba nepremičnine - delitev gospodujoče nepremičnine - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pridobitev statusa javnega dobra - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - stroški v nepravdnem postopku
Z ogledom se je sodišče prepričalo, da je zemljišče parc. št. 352/5 v celoti ograjeno, ker tudi po mnenju pritožbenega sodišča dopušča oceno, da se služnost ne izvaja več niti za potrebe gospodujoče nepremičnine, v korist katere je vknjižena v zemljiški knjigi.
Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno (na podlagi dejanske rabe ali stanja v naravi), ampak po pogojih in postopku, določenem z zakonom. Status javnega dobra se pridobi (šele) z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade (za javno dobro državnega pomena) ali sklepa občinskega sveta (za javno dobro lokalnega pomena) izda pristojno ministrstvo oziroma občinska uprava (prvi odstavek 245. člena ZUreP-2), ki pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, slednje pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru (šesti odstavek 245. člena ZUreP-2).
Pri določanju nujne poti mora sodišče upoštevati pogoje in kriterije, določene v 88. in 89. členu SPZ, in na občinske prostorske akte, ki so podzakonski predpisi, ni vezano.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izjema od splošnega pravila - izpolnitev obveznosti - izpolnitev zahtevka
Pravdni stroški so tisti stroški, ki so nastali v pravdi in zaradi nje. Pravdne stroške (svoje in stroške nasprotne stranke) je dolžan kriti tisti, ki je dal povod pravdi s kršitvijo subjektivnih pravic nasprotne stranke in je zato pravdo izgubil (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zakon zato kot temeljno načelo za končno kritje in povrnitev pravdnih stroškov uveljavlja načelo odgovornosti za uspeh (načelo causae).
Izjema pri odločanju o pravdnih stroških je določena v prvem stavku prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Izhodišče tega pravila je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika ali delnega umika tožbe, po tem ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Izjemo od tega pravila pa predstavlja položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost. Zgolj v tem primeru prej navedeno pravilo v položaju umika tožbe ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP. Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe je torej odvisna zgolj od tega ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
ustavitev izvršbe na nepremičnino - plačilo predujma - napaka sodišča
Upnik ima pravico plačati predujem zadnji dan roka in če zaradi napake sodišča tega ni mogel storiti, ne more trpeti škodljivih posledic ustavitve postopka in izbrisa zaznamb izvršbe v javnih registrih.
prekoračitev hitrosti - zahteva za sodno varstvo - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Da je bila storilka sama na cesti ter da je bila hitrost, ki je bila storilki na kraju prekrška tudi predstavljena, izmerjena prav njej, je izpovedala tudi priča C. C., policistka ki je bila v času meritve hitrosti storilki prisotna ob policistu B. B. Glede na razloge sodišča prve stopnje je tako odpravljen vsakršen dvom o tem, ali je bila hitrost vožnje izmerjena prav vozilu storilke.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Za odkrivanje prekrškov prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje v cestnem prometu je dovoljena tudi uporaba laserskih merilnikov hitrosti, ki meritev slikovno ne dokumentirajo, saj ti sodijo v kategorijo nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo z nepremične točke, za katere pogoje določa 16. člen Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - regulacijska začasna odredba - dejanska oblast nad stvarjo - nujnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - konkretizacija nevarnosti - postavitev zapornice - dostop do nepremičnine - dostop z vozili - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Motenjski spor že sam po sebi pomeni nekakšno zavarovanje dejanskega položaja. Zato je v takem primeru izdaja regulacijske začasne odredbe dopustna le v nujnih primerih, ko bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko brez izdane začasne odredbe izgubilo svoj pomen. Pri presoji utemeljenosti začasne odredbe je treba upoštevati vsakokratne dejanske okoliščine primera. V obravnavanem primeru gre za stavbo v centru mesta Ljubljane. V teh okoliščinah konkretnega primera bi po presoji pritožbenega sodišča šlo za težko nadomestljivo škodo le, če bi tožniki z verjetnostjo izkazali, da je ogroženo zdravje oz. življenje.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi - subjektivni element
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilki očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
obdobje zavarovanja - predmet vračanja - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - pasivna legitimacija - prenos premoženja
Namen ZDen-1 je v odpravi povzročenih krivic, in sicer na način, da se ne povzroča novih krivic. Kakšne težave bi tožnicama povzročilo iskanje drugih uporabnikov nepremičnin (op. v konkretnem primeru le enega predhodnega in znanega uporabnika, pri čemer je bila zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin ves čas ista) ni relevantno, saj toženka ne more odgovarjati za plačilo odmene tožnicama v času, ko nepremičnine niso bile v njenem premoženju. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vračilo nepremičnin po denacionalizacijskih odločbah dolžnost toženke in da je zato pravno relevanten datum predaje nepremičnin po tem, ko je druga tožnica kontaktirala toženko za prevzem nepremičnin. Da je toženka sporočila svojemu najemniku januarja 2014, da ni več lastnica nepremičnin in da naj ureja zadeve s tožnicama, in izpovedba najemnika, da je neuspešno poskušal urediti najem in da je bil dve leti vmes brez najemne pogodbe, je pravno nerelevantno z vidika omenjene dolžnosti toženke, da nepremičnine izroči tožnicama. Povedano drugače, vračilo omenjenega prostora (predmeta) ne izhaja iz omenjene dopolnilne odločbe, zato toženka ne more biti zavezanka za plačilo nadomestila za ta prostor, ampak je to lahko le tretja oseba, ki je morala tožnicama vrniti celoten kompleks nepremičnin. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse so omenjena nadomestila nečiste denarne terjatve, katerih vrednost se ugotavlja v času sojenja oziroma izdelave mnenja, zato se obrestujejo od zamude dalje, ki se ugotavlja po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika.