DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055784
ZIOOZP člen 1, 2, 3. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b/5. ZDen člen 50. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (1999) člen 4, 7, 16. ZIZ člen 213, 215.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah RS - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - uporaba ZDen in ZIKS - odškodnina v denarju - poprava krivic - neupravičena obsodba - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - obrestovanje odškodnine - razlika med obrestovanjem terjatve po določbah ZIKS in po določba ZDen - obračunavanja obresti - Slovenski državni holding (SDH) - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve
Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti.
Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %, od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.
Če je v postopku izročitve obveznic in izračuna obresti po sodni odločbi odškodnina napačno matematično preračunana v obveznice in dolžnica (RS) zato ne izpolni v celoti svojih obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, lahko upravičenec svoje pravice iz sodne odločbe uveljavlja v postopku prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve po členih 213 in naslednjih ZIZ.
Pritožnica nima prav, da utemeljen sum temelji izključno na posrednih dokazih. Sodišče prve stopnje je natančno nanizalo dejstva in okoliščine, ki tudi glede obdolženega kažejo, da je utemeljeno sumljiv, da je v sostorilstvu s soobdolžencema storil kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je podalo poglobljeno in prepričljivo dokazno oceno o tem, zakaj je bolj verjeti izpovedbam prič v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, kakor njihovim izpovedbam na glavni obravnavi.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 382, 382/1, 383, 383/4, 384. ZPP člen 337.
postopek osebnega stečaja - predlagatelj postopka - dolžnik - začetek postopka - insolventnost - namen postopka - dovoljena pritožbena novota
Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.
Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe, da tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in priložila dokazov, ker podjemna pogodba iz leta 2019, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne obstaja, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnik ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora upnik zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe.
povrnitev nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - zastaranje - pričetek teka zastaranja - zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja
Zahtevki za posamezno obliko oziroma vrsto nepremoženjske škode so relativno samostojni. Zato (lahko) tudi zastaranje teče za vsako vrsto škode posebej. Terjatev za povrnitev različnih vrst nepremoženjske škode, ki se nanašajo na fizične poškodbe, je do vložitve tožbe (7. 6. 2019) res že zastarala (saj je bil tožnici obseg te škode znan najkasneje konec januarja 2016, ko se je zaključilo zdravljenje). Ni pa v tem času zastarala tudi terjatev za plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je tožnica vtoževala na podlagi zatrjevanih simptomov posttravmatske stresne motnje.
pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056873
ZPP člen 243, 355.
škodni dogodek - mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - mokra tla v bazenski garderobi - običajne lastnosti - predvidljiva posledica - opozorilne table - denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost - potrebna skrbnost - redno vzdrževanje - zdraviliška dejavnost - potrebno strokovno znanje - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba dokaznega predloga
Mokrota na tleh v garderobi kopališča je vsekakor okoliščina, ki jo je lahko predvideti. Gre za običajen pojav in ne za povečano nevarnost, ki je ob ustrezni skrbnosti in z razumnimi ukrepi ne bi bilo mogoče obvladati.
Tožnica se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da se toženka ukvarja z zdraviliško dejavnostjo, kar od nje terja še posebno skrbnost. Tožnica namreč v času škodnega dogodka ni bila na zdravljenju pri toženki.
ničnost pogodbe - sposobnost oblikovanja svobodne volje - poslovna sposobnost - odločilna dejanska sposobnost ravnanja v trenutku izjave - darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nesposobnost - trajna blodnjava motnja - več izvedenskih mnenj - imenovanje drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - dokazni standard mejne verjetnosti - nadpolovična verjetnost
Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je izhodišče poslovne sposobnosti sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ter se sposobnost razsojanja kot dejanska lastnost in poslovna sposobnost kot pravno priznana lastnost ne prekrivata vedno.
Dejstvo, da je sodišče tožencem ponudilo možnost za postavitev še enega izvedenca, samo po sebi ne pomeni, da je bilo mnenje izvedenca A. A. nejasno. Toženci s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca B. B. niso uspeli vzpodbuditi utemeljenega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca A. A., da mu sodišče ne bi moglo slediti. Sodna praksa izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil, a v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni take stopnje.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - stroški pritožbenega postopka - spregledani stroški - odločanje o več zahtevkih
Po pregledu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je res spregledalo priglašene pritožbene stroške druge toženke na zadnji (4.) strani pritožbe. Ker o pritožbenih stroških ni odločilo, zato o njih odloča s tem sklepom.
ZDR-1 člen 108, 108/6, 132, 132/1.. OZ člen 299, 299/2.. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-4.. ZPP člen 155.
odpravnina - razrešitev - zapadlost terjatve - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - potrebni stroški postopka - spremenljivi del dohodka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko je odpravnina določena za primer razrešitve, katere posledica je prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ne gre za odpravnino niti po določbi šestega odstavka 108. člena ZDR-1, saj tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga ali zaradi razloga nesposobnosti, prav tako pa tudi ne gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve (prvi odstavek 132. člena ZDR‑1). V teh primerih zakon določa, da se odpravnina izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker dospelost ni določena, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe civilnega prava in na podlagi 2. odstavka 299. člena OZ pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo šele s tožnikovim opominom za plačilo. Enako velja tudi za plačilo nadomestila iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta.
dopolnilni sklep - dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - zahteva stranke za povrnitev stroškov - sklicevanje na stroškovnik
Po prvem odstavku 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke. Iz tožničinega odgovora na pritožbo niti v enem stavku ne izhaja, da zahteva povračilo stroškov odgovora in kdo naj jih povrne. Na koncu vloge specificirani stroški v stroškovniku niso priglasitev stroškov v smislu posredovane zahteve za povračilo, kot to zmotno v predlogu meni tožnica. Zahteva mora biti podana nedvoumno.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - razmerje med pravdnima strankama - odložni pogoj - bodoče negotovo dejstvo - neuresničena pravna podlaga - vračilo prejetih sredstev - obogatitveno načelo - dobrovernost
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da kot dobroverno porabljenih sredstev ni mogoče upoštevati sredstev, s katerimi so bili poplačani računi, datirani po razvezi Dogovora dne 3. 7. 2020, ko je bilo jasno, da se ni uresničila podlaga plačil A. A. toženi stranki. Bistvena okoliščina je čas razpolaganja z neupravičeno pridobljenimi sredstvi. Če je do razpolaganja prišlo po datumu, ko tožena stranka ni bila več dobroverna (kar se je s plačili, izvedenimi po 3. 7. 2020, tudi zgodilo), se tožena stranka ne more sklicevati na dobroverno porabo sredstev, saj se je v tem trenutku že lahko zavedala, da so bila sredstva prejeta neupravičeno in da je nastopila podlaga za povrnitveni zahtevek A. A.
ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata v izvršilnem postopku - identiteta zahtevkov - pravna narava zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu (seveda pod pogojem, da so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke) vsebinsko odloči.
Res je, da 210. člen ZIZ, pod pogojem da dolžnik takšen predlog vloži v roku 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, določa pravico dolžnika, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, da kot najemnik v tej hiši oziroma stanovanju stanuje še tri leta od dneva prodaje in se nastanku takšnega najemnega razmerja kupec ne more upreti.
Vendar pa je treba pri presoji dolžnikove pravice do najema v primerih, ko je predmet prodaje le solastniški delež dolžnika na stanovanjski hiši in kupec na zadevni nepremičnini posledično pridobi le solastniški delež, upoštevati tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo solastnino (tj. 65. do 67. člen SPZ). Določba prvega odstavka 210. člena ZIZ, ki ustanavlja najemno razmerje med dolžnikom in kupcem v izvršbi prodane stanovanjske hiše, učinkuje le v razmerju do kupca, ne pa tudi v razmerju do drugih solastnikov. Navedena določba tako lahko ustanovi najemno razmerje le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše, ne more pa poseči v upravičenja, ki jih ima drugi solastnik.
Da bi dolžnika po prodaji njima solastnih deležev na nepremični na javni dražbi pridobila pravico stanovati v zadevni stanovanjski hiši kot najemnika, tako ne zadošča zgolj izpolnitev pogojev iz 210. člena ZIZ (pravočasna podaja predloga, neobstoj okoliščin iz četrtega odstavka 210. člena ZIZ), ampak bi moralo biti izkazano tudi soglasje drugega solastnika. Obstoj takega soglasja pa v predmetnem postopku niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni bil zatrjevan.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - pasivna legitimacija družbe - neposredni uporabnik
Iz pisne korespondence med strankami z dne 24. 4. 2018 izhaja, da je g. B. B. kot prokurist tožene stranke komuniciral v njenem imenu, saj je uporabljal uradni e-naslov tožene stranke in izražanje v pisanju je v prvi osebi množine (... smo opravili razgovor ..., vas prosimo ... itd.), kar gotovo kaže na to, da ne gre za komunikacijo fizične osebe z nasprotno stranko.
Če bi šlo za komunikacijo med fizično osebo, g. B. B., in tožečo stranko, bi bila uporabljena prve oseba ednine, brez omenjanja družbe in brez oznak tožene stranke kot gospodarske družbe, predvsem pa bi bil uporabljen navaden papir brez glave tožene stranke. Samo dejstvo, ki ga zatrjuje tožena stranka, da ni pasivno legitimirana zaradi tega, ker naj bi bile v spornih prostorih osebne stvari g. B. B., pa ni relevantno, saj so v prostorih pravnih oseb lahko tudi stvari fizičnih oseb. To je stvar notranjih razmerij v gospodarski družbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00058931
ZIZ člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - kršitev pravice do kontradiktornosti
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da obravnava in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča. Kadar se sodišče vsebinsko ne opredeli do navedb strank, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, krši stranki pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo upnica ob zgoraj navedenem obrazloženo in utemeljeno uveljavlja. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).