misija - slovenska vojska - dokazna ocena - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote (delo na terenu običajno do 17.00, 18.00 ure, nato pisanje poročil za tekoči dan, priprava in oddaja povelja romunskemu poveljniku za naslednji dan, spremljanje odprtih virov v večernih urah ...) in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v bazi (ažuriranje dokumentov, priprava tedenskega poročila, priprava tedenskega načrta dela za prihodnji teden, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, priprava na ponedeljkovo nalogo in sicer izdaja povelja, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, pregled opreme in vozila, komunikacija z virom in nadrejenimi, spremljanje odprtih virov ...). Upoštevajoč tudi njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
ničnost pogodbe - sposobnost oblikovanja svobodne volje - poslovna sposobnost - odločilna dejanska sposobnost ravnanja v trenutku izjave - darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nesposobnost - trajna blodnjava motnja - več izvedenskih mnenj - imenovanje drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - dokazni standard mejne verjetnosti - nadpolovična verjetnost
Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je izhodišče poslovne sposobnosti sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ter se sposobnost razsojanja kot dejanska lastnost in poslovna sposobnost kot pravno priznana lastnost ne prekrivata vedno.
Dejstvo, da je sodišče tožencem ponudilo možnost za postavitev še enega izvedenca, samo po sebi ne pomeni, da je bilo mnenje izvedenca A. A. nejasno. Toženci s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca B. B. niso uspeli vzpodbuditi utemeljenega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca A. A., da mu sodišče ne bi moglo slediti. Sodna praksa izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil, a v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni take stopnje.
pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
dopolnilni sklep - dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - zahteva stranke za povrnitev stroškov - sklicevanje na stroškovnik
Po prvem odstavku 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke. Iz tožničinega odgovora na pritožbo niti v enem stavku ne izhaja, da zahteva povračilo stroškov odgovora in kdo naj jih povrne. Na koncu vloge specificirani stroški v stroškovniku niso priglasitev stroškov v smislu posredovane zahteve za povračilo, kot to zmotno v predlogu meni tožnica. Zahteva mora biti podana nedvoumno.
vrnitev v prejšnje stanje - zaslišanje priče - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb - vročitev družinskemu članu
Tretji odstavek 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom ZPP v primeru nedosegljivosti naslovnika dopušča vročitev odraslemu članu gospodinjstva, ki je pisanje dolžan sprejeti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno in upravičeno usmerjalo izpovedbi s svojimi vprašanji, kar je tudi njegova naloga (298. člen ZPP), s tem pa je tudi upoštevalo, da zaslišuje starejši osebi.
Sodišče prve stopnje je podalo poglobljeno in prepričljivo dokazno oceno o tem, zakaj je bolj verjeti izpovedbam prič v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, kakor njihovim izpovedbam na glavni obravnavi.
stroški pravdnega postopka - uspeh stranke v postopku - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - uspeh po temelju in višini
Novejša sodna praksa je nenaklonjena drobljenju kriterija uspeha glede na temelj in glede na višino. Kot je Vrhovno sodišče Republike Slovenije poudarilo v zadevi II Ips 196/2016, ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oziroma "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
Pritožnica nima prav, da utemeljen sum temelji izključno na posrednih dokazih. Sodišče prve stopnje je natančno nanizalo dejstva in okoliščine, ki tudi glede obdolženega kažejo, da je utemeljeno sumljiv, da je v sostorilstvu s soobdolžencema storil kaznivo dejanje.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 382, 382/1, 383, 383/4, 384. ZPP člen 337.
postopek osebnega stečaja - predlagatelj postopka - dolžnik - začetek postopka - insolventnost - namen postopka - dovoljena pritožbena novota
Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.
Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - stroški pritožbenega postopka - spregledani stroški - odločanje o več zahtevkih
Po pregledu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je res spregledalo priglašene pritožbene stroške druge toženke na zadnji (4.) strani pritožbe. Ker o pritožbenih stroških ni odločilo, zato o njih odloča s tem sklepom.
PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057335
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZGD-1 člen 337, 337/3, 387, 528, 528/1, 528/4, 590, 590/2, 590/2-1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic - namen zavarovanja z začasno odredbo - obstoj drugega sodnega varstva - registrska zapora - neprimeren način za dosego namena zavarovanja
Začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve se izda le, če je verjetno izkazana terjatev in če je hkrati podana katera od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno postavljenih predpostavk. Pri tem je omejitev za začasno zavarovanje zahtevka določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le tako obliko zavarovanja terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena. Gre za materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe in če tega tožeča stranka ne izpolni, je sodišče ne more izdati.
Glede na trditve, ki so jih tožeče stranke podale, je terjatev tožečih strank, ki jo skušajo zavarovati z izdajo začasne odredbe v tem, da se toženi stranki prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 o izključitvi manjšinskih delničarjev. Vendar pa imajo manjšinski delničarji varstvo pred vpisom takega sklepa že zagotovljeno s t.i. registrsko zaporo.
Tožeče stranke so torej že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 dosegle namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne morejo doseči ponovno.
Zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo, saj se v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056204
OZ člen 122. ZTFI člen 159, 159/3.
prenos pogodbe - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - pasivna legitimacija - borzno posredniška družba - prenehanje opravljanja dejavnosti - dividenda - zagotavljanje zajamčene donosnosti - pogodba o upravljanju sredstev
Sklicevanje na letno kapitalizacijo oz. obrestno obrestovanje zajamčenega donosa ni utemeljeno. V obravnavanem primeru gre namreč za upravljanje sredstev z investiranjem v vrednostne papirje, ki lahko dajejo le donose (npr. dividende ali prodaja po višji ceni) in ne moremo govoriti o obrestovanju denarnega vložka, ker pri tem ne gre denarne depozite na banki, ki bi dajali obresti, niti za obresti kot nadomestilo za uporabo tujega denarnega zneska (pri posojilu ali kreditu). Ker gre pri zajamčenem donosu le za računsko kategorijo in s tem za abstraktni donos, ni podlage za to, da bi se kot tak pripisoval denarnemu vložku in se dalje obrestoval, saj bi vse to le fiktivno povečevalo denarni vložek tožeče stranke.
Izvedenka je v tretji dopolnitvi povedala, da v izvirnem mnenju pri izračunu zajamčenega donosa izplačil dividend ni upoštevala kot zmanjšanja glavnice in meni, da je tak način pravilnejši. Iz prvostopenjske sodbe ne izhaja zakaj sodišče mnenja izvedenke v tem delu ni upoštevalo. Iz povedanega namreč izhaja, da po mnenju izvedenke izplačil dividend ni mogoče upoštevati kot odbitne postavke pri izračunu zajamčenega donosa. Ker se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo in sodba o tem ne vsebuje razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izplačilo dividend ne more zmanjševati vrednosti vplačane glavnice, saj dividende v bistvu predstavljajo le plod, ki ne more zmanjševati vrednosti "glavne stvari" (tj. delnic oz. denarnega vložka).
stroški pravdnega postopka - stroški delno že plačani - zavlačevanje postopka - zakrivljeni pravdni stroški
Nasprotni udeleženec neutemeljeno vztraja, da bi sodišče po odločitvi VS RS II Ips 52/2015 s 5. 5. 2016 do izdaje delnega sklepa N 395/2016 s 14. 1. 2019 moralo izhajati iz vrednosti spora 163.079 EUR, po tem datumu pa iz vrednosti 93.188 EUR. Sodišče je namreč vse do sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1022/2019 s 5. 6. 2019 postopek (pa čeprav ločeno) vodilo glede celotnega zneska odškodnine v višini 256.267 EUR.
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da predlagateljici ne pripada povračilo za stroške nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga. Predlagateljica je na zastoje v postopku večkrat opozarjala, zato so pritožbene trditve, da je sama odgovorna za dolgotrajnost postopka, nekorektne. Uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v postopku vlagala oba udeleženca, ni mogoče šteti kot krivdno povzročenega zastoja v postopku.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - razmerje med pravdnima strankama - odložni pogoj - bodoče negotovo dejstvo - neuresničena pravna podlaga - vračilo prejetih sredstev - obogatitveno načelo - dobrovernost
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da kot dobroverno porabljenih sredstev ni mogoče upoštevati sredstev, s katerimi so bili poplačani računi, datirani po razvezi Dogovora dne 3. 7. 2020, ko je bilo jasno, da se ni uresničila podlaga plačil A. A. toženi stranki. Bistvena okoliščina je čas razpolaganja z neupravičeno pridobljenimi sredstvi. Če je do razpolaganja prišlo po datumu, ko tožena stranka ni bila več dobroverna (kar se je s plačili, izvedenimi po 3. 7. 2020, tudi zgodilo), se tožena stranka ne more sklicevati na dobroverno porabo sredstev, saj se je v tem trenutku že lahko zavedala, da so bila sredstva prejeta neupravičeno in da je nastopila podlaga za povrnitveni zahtevek A. A.
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora upnik zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe.
odmera nagrade - odločanje o stroških pravdnega postopka
Tožena stranka zmotno meni, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo nagrado glede na prisojeni znesek odškodnine 4.050,00 EUR, saj take razlage izpodbijani sklep ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da se je pri odmeri sklicevalo na OT, vrednost storitev določilo glede na vrednost spornega predmeta, ki je ves čas postopka znašala v denarju 5.600,00 EUR, v točkah pa se je zaradi zvišanja vrednosti točke, kot je obrazloženo v nadaljevanju, spremenila; posledično pa se je spremenila tudi vrednost storitve (prišlo je do znižanja števila točk za opravljeno storitev).
Toženka je kot najemnica stanovanja po četrtem odstavku 24. člena SZ-1 dolžnica vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe. Ta toženkina obveznost pa ni nastala šele s prejemom računa ali opomina posameznega dobavitelja, pač pa že z dobavo in porabo električne oziroma toplotne energije. Kako je imela toženka v spornem obdobju urejeno dostavo poštnih pošiljk, nima nobenega vpliva na njeno obveznost, zato je odveč njen očitek tožniku, da naj bi ji z odstranitvijo poštnega nabiralnika onemogočil prejemanje računov. Za odločitev o odpovedi najemnega razmerja, ki je posledica toženkinega neplačevanja obratovalnih stroškov, je bistveno, da toženki ni uspelo dokazati, da je bil kakšen od spornih računov neutemeljeno izdan ali da ga je toženka plačala, preden je to kot subsidiarni dolžnik storil tožnik.