CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056494
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-4. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 10.
zamudna sodba - vložitev vloge pri napačnem sodišču - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje zakoncev
Okrožno sodišče v Ljubljani je odgovor na tožbo prejelo po poteku roka, toženka pa zatrjuje, da je prišlo do očitne pomote s tem, ko je odgovor poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani in ne Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker je imela toženka pooblaščenca, pomote ni mogoče pripisati njeni nevednosti, torej pride v poštev le očitna pomota vložnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je sodna praksa ta pravni pojem že konkretizirala ter se izrekla, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče. Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče drug postopek, ni takšna razlikovalna okoliščina, da sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče ne bi upoštevali zgoraj navedene sodne prakse.
Pritožnica nima prav, da utemeljen sum temelji izključno na posrednih dokazih. Sodišče prve stopnje je natančno nanizalo dejstva in okoliščine, ki tudi glede obdolženega kažejo, da je utemeljeno sumljiv, da je v sostorilstvu s soobdolžencema storil kaznivo dejanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe, da tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in priložila dokazov, ker podjemna pogodba iz leta 2019, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne obstaja, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnik ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora upnik zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe.
pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
ZDR-1 člen 108, 108/6, 132, 132/1.. OZ člen 299, 299/2.. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-4.. ZPP člen 155.
odpravnina - razrešitev - zapadlost terjatve - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - potrebni stroški postopka - spremenljivi del dohodka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko je odpravnina določena za primer razrešitve, katere posledica je prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ne gre za odpravnino niti po določbi šestega odstavka 108. člena ZDR-1, saj tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga ali zaradi razloga nesposobnosti, prav tako pa tudi ne gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve (prvi odstavek 132. člena ZDR‑1). V teh primerih zakon določa, da se odpravnina izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker dospelost ni določena, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe civilnega prava in na podlagi 2. odstavka 299. člena OZ pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo šele s tožnikovim opominom za plačilo. Enako velja tudi za plačilo nadomestila iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058103
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2.. ZKP člen 369, 369/4.
odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema predmetov - lastništvo predmeta - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno obtoženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Res je sicer, kar navaja pritožnik, da je v določbi prvega odstavka 73. člena KZ-1 navedeno, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem vzeti, če so storilčeva last, res pa je tudi, da je v drugem odstavku iste določbe navedeno, da se smejo predmeti iz prvega odstavka 73. člena ZKP vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi in da pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta. V času odločanja oz. izreka prvostopenjske sodbe, v kateri je vsebovana tudi odločba o odvzemu predmetov sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnega podatka o tem, da bi zaseženi telefon ne bil obtoženčeva last, pa tudi sicer iz vsebine zapisnika o zasegu predmetov z dne 10.11.2021 (list. štev. 17) izhaja, da obtoženec na zapisnik o zasegu ni imel nobenih pripomb, lastništvu telefona pa ni osporaval niti v poznejših fazah postopka. Po določbi četrtega odstavka 369. člena ZKP sme sicer pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Pritožnik tega v svoji pritožbi ne stori, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057324
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53, 53/2.. ZPP člen 7.
misija - slovenska vojska - neizrabljen tedenski počitek - razpravno načelo - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Tožnik v pritožbi pravila reda in obnašanja na misiji zmotno povezuje s pojmom delovnega časa, posledično pa se neutemeljeno sklicuje na zadeve Sodišča EU (C‑303/98, C‑151/02, C-398/01, C-14/04, C‑518/15), ki se ne nanašajo na režim, ki ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd.
Omejitve, povezane z režimom dela in bivanja na misiji, same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Pod pravila reda in obnašanja je treba šteti tudi nemožnost izhoda iz vojaške baze, dolžnost udeležbe pri dviganju državne zastave in postroju, skrb za skupne prostore baze, oddajanje umazanih oblačil v pranje in prevzemanje čistih oblačil ter prevzemanje pitne vode, ne glede na to, da je tožnik oblačila in vodo prevzemal tudi za sopripadnike in poveljstvo, ne le zase.
ZDR-1 člen 24, 89, 89/1, 89/1-1.. ZOA člen 2, 2/4, 15, 15/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna asistenca
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo četrti odstavek 2. člena ZOA, ki zagotavlja uporabniku prosto izbiro izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta, in drugi odstavek 15. člena ZOA, po katerem uporabnik in izvajalec osebne asistence skupaj izbereta osebnega asistenta.
Pravilno je ugotovilo, da toženka v času podaje odpovedi tožnici ni imela uporabnikov, pri katerih bi lahko tožnica izvajala osebno asistenco; razpisa za prosti delovni mesti sta se nanašala na uporabnika, ki sta že imela izbrana osebna asistenta. Direktorica toženke je sicer res, kot navaja pritožba, v svoji izpovedi najprej navedla druga imena uporabnikov in osebnih asistentov, kar pa ni omajalo njene verodostojnosti niti sama imena za odločitev niso bistvena; bistveno je, da so se razpisi nanašali na uporabnike, h katerim zaradi pravice do proste izbire osebnega asistenta toženka tožnice ni mogla razporediti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056938
KZ-1 člen 261, 261/1.. ZKP člen 242.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - uradno dejanje - verodostojnost izpovedbe - sodna prepoznava
V opisu dejanja je zakonski znak uradne osebe konkretiziran z navedbo, da sta obtoženca imela status cestninskega nadzornika, medtem ko je pooblastilo za opravo uradnega dejanja, to je nadzor nad plačevanjem cestnine, imelo podlago v 40. členu Zakona o cestninjenju. Ker se izrecno zatrjuje, da sta bila oba cestninska nadzornika, ni potrebno, da bi moralo biti v opisu dejanja tudi navedeno s katerim aktom delodajalca sta pridobila ta status.
Čeprav pritožniki soglasno menijo, da je pomembno, da je navedena pravilna opredelitev uradnega dejanja, ki bi ga obtoženca morala opraviti, pa je pomembno, kako sta prekršek oškodovanca opredelila obtoženca in ne, ali je bila njuna ocena pravilna.
Nobenega dvoma ni, da prepoznava ni bila opravljena v skladu z določbo 242. člena ZKP, kar pove že sodišče prve stopnje, ki pa je pojasnilo tudi, zakaj se je sploh odločilo, da prepoznavo opravi. V bistvu niti ni šlo za sodno prepoznavo, pač pa prepoznavo v okviru izpovedbe, ko oseba, ki se zaslišuje, v sodni dvorani prepozna drugo osebo, kar pomeni, da se taka navedba ocenjuje le kot izpovedba.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - razmerje med pravdnima strankama - odložni pogoj - bodoče negotovo dejstvo - neuresničena pravna podlaga - vračilo prejetih sredstev - obogatitveno načelo - dobrovernost
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da kot dobroverno porabljenih sredstev ni mogoče upoštevati sredstev, s katerimi so bili poplačani računi, datirani po razvezi Dogovora dne 3. 7. 2020, ko je bilo jasno, da se ni uresničila podlaga plačil A. A. toženi stranki. Bistvena okoliščina je čas razpolaganja z neupravičeno pridobljenimi sredstvi. Če je do razpolaganja prišlo po datumu, ko tožena stranka ni bila več dobroverna (kar se je s plačili, izvedenimi po 3. 7. 2020, tudi zgodilo), se tožena stranka ne more sklicevati na dobroverno porabo sredstev, saj se je v tem trenutku že lahko zavedala, da so bila sredstva prejeta neupravičeno in da je nastopila podlaga za povrnitveni zahtevek A. A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056204
OZ člen 122. ZTFI člen 159, 159/3.
prenos pogodbe - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - pasivna legitimacija - borzno posredniška družba - prenehanje opravljanja dejavnosti - dividenda - zagotavljanje zajamčene donosnosti - pogodba o upravljanju sredstev
Sklicevanje na letno kapitalizacijo oz. obrestno obrestovanje zajamčenega donosa ni utemeljeno. V obravnavanem primeru gre namreč za upravljanje sredstev z investiranjem v vrednostne papirje, ki lahko dajejo le donose (npr. dividende ali prodaja po višji ceni) in ne moremo govoriti o obrestovanju denarnega vložka, ker pri tem ne gre denarne depozite na banki, ki bi dajali obresti, niti za obresti kot nadomestilo za uporabo tujega denarnega zneska (pri posojilu ali kreditu). Ker gre pri zajamčenem donosu le za računsko kategorijo in s tem za abstraktni donos, ni podlage za to, da bi se kot tak pripisoval denarnemu vložku in se dalje obrestoval, saj bi vse to le fiktivno povečevalo denarni vložek tožeče stranke.
Izvedenka je v tretji dopolnitvi povedala, da v izvirnem mnenju pri izračunu zajamčenega donosa izplačil dividend ni upoštevala kot zmanjšanja glavnice in meni, da je tak način pravilnejši. Iz prvostopenjske sodbe ne izhaja zakaj sodišče mnenja izvedenke v tem delu ni upoštevalo. Iz povedanega namreč izhaja, da po mnenju izvedenke izplačil dividend ni mogoče upoštevati kot odbitne postavke pri izračunu zajamčenega donosa. Ker se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo in sodba o tem ne vsebuje razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izplačilo dividend ne more zmanjševati vrednosti vplačane glavnice, saj dividende v bistvu predstavljajo le plod, ki ne more zmanjševati vrednosti "glavne stvari" (tj. delnic oz. denarnega vložka).
intenziteta in trajanje strahu - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izvedenke, ki jim je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo, saj samo nima tovrstnega strokovnega znanja, ni moč slediti pritožnici, da primarnega strahu pri tožnici ni bilo, saj da se ni imela česa bati, saj tudi ni vedela, za kaj gre, in da že sama uporaba izvedenskega mnenja zadostuje, da se ugotovi, da primarnega strahu ni bilo. Ni sporno, da tožnica ni utrpela fizičnih poškodb. Neutemeljena pa je pritožbena trditev, da se tožnici ni zgodilo nič, saj je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da je tožnica ob škodnem dogodku utrpela blago stopnjo strahu.
Zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo, saj se v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055784
ZIOOZP člen 1, 2, 3. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b/5. ZDen člen 50. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (1999) člen 4, 7, 16. ZIZ člen 213, 215.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah RS - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - uporaba ZDen in ZIKS - odškodnina v denarju - poprava krivic - neupravičena obsodba - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - obrestovanje odškodnine - razlika med obrestovanjem terjatve po določbah ZIKS in po določba ZDen - obračunavanja obresti - Slovenski državni holding (SDH) - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve
Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti.
Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %, od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.
Če je v postopku izročitve obveznic in izračuna obresti po sodni odločbi odškodnina napačno matematično preračunana v obveznice in dolžnica (RS) zato ne izpolni v celoti svojih obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, lahko upravičenec svoje pravice iz sodne odločbe uveljavlja v postopku prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve po členih 213 in naslednjih ZIZ.
ničnost pogodbe - sposobnost oblikovanja svobodne volje - poslovna sposobnost - odločilna dejanska sposobnost ravnanja v trenutku izjave - darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nesposobnost - trajna blodnjava motnja - več izvedenskih mnenj - imenovanje drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - dokazni standard mejne verjetnosti - nadpolovična verjetnost
Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je izhodišče poslovne sposobnosti sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ter se sposobnost razsojanja kot dejanska lastnost in poslovna sposobnost kot pravno priznana lastnost ne prekrivata vedno.
Dejstvo, da je sodišče tožencem ponudilo možnost za postavitev še enega izvedenca, samo po sebi ne pomeni, da je bilo mnenje izvedenca A. A. nejasno. Toženci s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca B. B. niso uspeli vzpodbuditi utemeljenega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca A. A., da mu sodišče ne bi moglo slediti. Sodna praksa izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil, a v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni take stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na stališča Vrhovnega sodišča, ki jih je zavzelo v zadevi VIII Ips 89/2019, zneske, ki so bili tožniku izplačani od 1. 9. 2019 do 30. 6. 2020 na podlagi civilnopravnega razmerja, pravilno poračunalo v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za ta čas (dodatek za delovno dobo, stroški prehrane in prevoza, regres za letni dopust). Ker je ugotovilo, da je na podlagi civilnopravnih pogodb prejel celo višje izplačilo, kot mu pripada iz naslova plačil iz delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo obveznosti, ki jih izpostavlja pritožba.
misija - slovenska vojska - dokazna ocena - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote (delo na terenu običajno do 17.00, 18.00 ure, nato pisanje poročil za tekoči dan, priprava in oddaja povelja romunskemu poveljniku za naslednji dan, spremljanje odprtih virov v večernih urah ...) in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v bazi (ažuriranje dokumentov, priprava tedenskega poročila, priprava tedenskega načrta dela za prihodnji teden, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, priprava na ponedeljkovo nalogo in sicer izdaja povelja, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, pregled opreme in vozila, komunikacija z virom in nadrejenimi, spremljanje odprtih virov ...). Upoštevajoč tudi njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - stroški pritožbenega postopka - spregledani stroški - odločanje o več zahtevkih
Po pregledu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je res spregledalo priglašene pritožbene stroške druge toženke na zadnji (4.) strani pritožbe. Ker o pritožbenih stroških ni odločilo, zato o njih odloča s tem sklepom.