Ker je sodišče prve stopnje izreklo najprej pogojno obsodbo, v kateri je določilo le kazen zapora, nato pa izreklo še denarno kazen in kazen izgona tujca iz države, namesto, da bi ti dve stranski kazni v pogojni obsodbi določilo in nato odločilo, da se izvršita, je podana kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 57. in četrtim odstavkom 58. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055781
SPZ člen 77. ZNP-1 člen 170, 170/1. ZPP člen 286b.
ureditev meje - zadnja mirna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene - izvedba naroka zunaj sodnega poslopja - narok na kraju samem - ogled kraja - izvedenec geodetske stroke - izvajanje dokazov - dokazovanje s pričami - posestno varstvo - motenje posesti - dokazni postopek - pravočasno uveljavljanje kršitve - sporno lastništvo zemljišč
Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Jezikovna razlaga določbe je jasna, na ogled je treba obvezno povabiti udeležence in izvedenca, medtem ko se priče povabi zgolj po potrebi.
Za posest ni dovolj hipotetična možnost dostopa, temveč mora tisti, ki se sklicuje na zadnjo mirno posest, dokazati, da je to možnost tudi izvrševal (uporabljal sporno zemljišče).
izročitev zahtevane osebe - mednarodna tiralica - pogoji za izročitev
Nestrinjanje s tem, katere dokaze je sodišče izvedlo v pravnomočno končanem kazenskem postopku in subjektivna ocena zahtevane osebe, da v njem ni bila enakopravno obravnavana, niso razlogi, ki bi slovenskim pravosodnim organom narekovali zavrnitev izročitve zahtevane osebe Republiki Srbiji.
Za prevzem del šteje tudi dejansko uporaba izvedenih del in zanje ni pogoj primopredajni zapisnik. Tožena stranka je dela prevzela v obsegu kot so bila izvedena in pritožba ne more biti uspešna s trditvijo, da zato, ker tožnik ni izvedel vseh del, ni prišlo do prevzema del.
Tožena stranka kot naročnik del se lahko odloča med tem, da uveljavlja ugovor neizpolnitve pogodbenih obveznosti, če gre za neizpolnitev glavne obveznosti, pri čemer je takšen ugovor možen tudi če gre za delno neizpolnitev. Gre za pravilo sočasne izpolnitve po 101.členu OZ, ki določa da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
Tožena stranka je glede na ugotovljeno, delno izpolnitev sprejela, saj je predmet izpolnitve uporabljala in drugačne trditve pritožbe so neutemeljene. Prav tako tožena stranka ni uspela izpodbiti ugotovitve, da tožeča stranka vtožuje le vrednost delne izpolnitve in v takšni situaciji tožena stranka lahko uveljavlja le jamčevalne zahtevke zaradi napak skladno s 639. člena OZ.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Mati z očetom ni ustrezno sodelovala v smeri, da bi se njegov stik z A. A. 26. 8. 2021 v Avstriji, ker sta se z A. A. nahajali, dejansko izvedel, čeprav je bila to dolžna storiti. S tem je predlagateljica brez dvoma neutemeljeno preprečila očetove stike s hčerko in kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. Razlog za kršitev je torej na njeni strani in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot neutemeljeno trdi v pritožbi.
Določitev najkrajšega možnega roka za plačilo denarne kazni avtomatično ni nedopustna in v nasprotju z Ustavo RS. Za to morajo obstajati utemeljeni razlogi.
gospodarski spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - vročilnica kot javna listina - vročanje po pooblaščencu - substancirano prerekanje trditev
Iz sodnega spisa izhaja, da je bila vročitev toženi stranki opravljena na podlagi fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.
Ker je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4, 212, 224, 224/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - dejanski prejem pošiljke - obvestilo o vročitvi - javna listina - domneva o popolnosti listine - izpodbojna zakonska domneva - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - trditveno in dokazno breme - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi smiselno zatrjevano dejstvo, da ji pisanje po poteku petnajstdnevnega roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, je bilo torej v celoti na strani tožene stranke, ki pa v obravnavani smeri ni podala nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti ni za svoje trditve ponudila nobenega dokaza.
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je pravočasno zaprosila za oprostitev ali vsaj odlog plačila sodne takse in da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo. Dokler o predlogu, ki izhaja iz pritožbe tožene stranke z dne 14. 12. 2021 ni odločeno, pa upoštevaje dikcijo 105.a člena ZPP, pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti za umaknjeno. V konkretnem primeru se namreč še ne ve, ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila dolžne sodne takse. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje sprejelo, ker je presodilo, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo jasno, popolno, prostovoljno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Iz razlogov izpodbijane sodbe glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku izhaja, da je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku ugodilo le v delu, ki se nanaša na v obtožnem predlogu navedeni znesek 100,00 EUR iz naslova odtujenega goriva, ne pa tudi za preostalo škodo v višini 1.200,00 EUR, čeprav je navedena v opisu kaznivega dejanja. Oškodovanca je v tem delu napotilo na pravdo, s pojasnilom, da se je sodišču postavil dvom v verodostojnost navedb glede količine odtujenega goriva in ostale škode, ki jo je povzročil obdolženec. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je izrek prvostopenjske sodbe zaradi izpostavljenih nepravilnosti v nasprotju z razlogi sodbe, presodilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe. Vrednost oškodovane stvari sicer ni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, je pa ugotavljanje višine pomembno za oceno teže kaznivega dejanja in posledično izbire in odmere kazenske sankcije kot tudi za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku.
napaka sodišča pri vročanju - vročitev zamudne sodbe - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - fikcija vročitve
Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V tem primeru se subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.
preprečitev dokazovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - jezikovna razlaga zakona
Kvalificirano obliko kaznivega dejanja preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 je mogoče storiti ne le v kazenskem postopku, temveč tudi še pred njegovim pričetkom.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 42, 42/2. ZVarD člen 4. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 7, 8, 212.
društvo - lovska družina - akt društva - kršitev pravil - izključitev iz društva - kršitev pravice člana društva - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločitev organov društva - načelo enakopravnosti - neenako obravnavanje - pravica do svobode združevanja - prepoved diskriminacije - prepričljiva dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je pravila društva treba upoštevati in da so jih njeni člani dolžni poznati ter se po njih ravnati. Toda v primeru dolgoletnega ravnanja po ustaljeni praksi, ki je od teh pravil odstopala, bi moralo društvo članom jasno in v naprej naznaniti načrtovano spremembo obravnavanja neplačnikov oziroma zamudnikov.
izključitev javnosti - izvedba dokazov - obrazložitev sodbe - pripombe strank na izvedensko mnenje - naloge izvedenca
Le če sodišče prve stopnje ustrezno obrazloži svojo odločitev o izključitvi javnosti z (dela) glavne obravnave, je mogoče ugotoviti oziroma preveriti, ali je bila javnost izključena zaradi posebej utemeljenih okoliščin konkretnega primera, ali pa je bila izključena v nasprotju z zakonom (in je zato podana kršitev iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).
Dejstvo, da se preberejo vse listine v spisu, je bilo v zapisnik vpisano avtomatično, pro forma, dejansko pa dokazi na glavni obravnavi niso bili pretreseni. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe 355. člena ZKP, s tem pa poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
Sodišče prve stopnje je izvedenko postavilo zaradi „ugotovitve verodostojnosti oškodovanke na sodišču“, čeprav izvedencu takšne naloge ni dopustno naložiti, ker verodostojnost presoja le sodišče samo.
Obdolženec je podal pisne pripombe na izvedensko mnenje, ki pa jih kljub njegovi izrecni zahtevi sodišče prve stopnje izvedenki ni posredovalo v odgovor.
Obdolženec je tekom predmetnega kazenskega postopka podal vrsto vlog in tri pisne zagovore, na katere se je vseskozi skliceval tudi na narokih pred sodiščem. Vendar se izpodbijana sodba niti z besedo ne dotakne obdolženčevih navedb iz omenjenih pisnih vlog oziroma zagovorov.
ZD člen 8, 28, 46, 103, 132, 145. OZ člen 548, 548/1, 548/2.
upravitelj zapuščine - vrednostni papirji - denarna sredstva - sprememba oblike premoženja - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - izročilna pogodba - vsebina pogodbe - razlaga pogodbenega določila - oporoka - enostranski pravni posel - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganje z zapuščino - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - trenutek sklenitve pogodbe - obstoj premoženja - dedovanje na podlagi zakona - dedna odpravljenost - darila - vrednost darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.
Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.
določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Predlagateljica je dejansko šele z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 5. 2021, od nasprotnega udeleženca zahtevala plačevanje preživnine za hčerko A. A., zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu od tega datuma dalje naložilo, da plačuje mesečno preživnino za svojo hčerko.
pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na stališča Vrhovnega sodišča, ki jih je zavzelo v zadevi VIII Ips 89/2019, zneske, ki so bili tožniku izplačani od 1. 9. 2019 do 30. 6. 2020 na podlagi civilnopravnega razmerja, pravilno poračunalo v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za ta čas (dodatek za delovno dobo, stroški prehrane in prevoza, regres za letni dopust). Ker je ugotovilo, da je na podlagi civilnopravnih pogodb prejel celo višje izplačilo, kot mu pripada iz naslova plačil iz delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo obveznosti, ki jih izpostavlja pritožba.
odmera nagrade - odločanje o stroških pravdnega postopka
Tožena stranka zmotno meni, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo nagrado glede na prisojeni znesek odškodnine 4.050,00 EUR, saj take razlage izpodbijani sklep ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da se je pri odmeri sklicevalo na OT, vrednost storitev določilo glede na vrednost spornega predmeta, ki je ves čas postopka znašala v denarju 5.600,00 EUR, v točkah pa se je zaradi zvišanja vrednosti točke, kot je obrazloženo v nadaljevanju, spremenila; posledično pa se je spremenila tudi vrednost storitve (prišlo je do znižanja števila točk za opravljeno storitev).
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - stroški pritožbenega postopka - spregledani stroški - odločanje o več zahtevkih
Po pregledu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je res spregledalo priglašene pritožbene stroške druge toženke na zadnji (4.) strani pritožbe. Ker o pritožbenih stroških ni odločilo, zato o njih odloča s tem sklepom.