CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055781
SPZ člen 77. ZNP-1 člen 170, 170/1. ZPP člen 286b.
ureditev meje - zadnja mirna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene - izvedba naroka zunaj sodnega poslopja - narok na kraju samem - ogled kraja - izvedenec geodetske stroke - izvajanje dokazov - dokazovanje s pričami - posestno varstvo - motenje posesti - dokazni postopek - pravočasno uveljavljanje kršitve - sporno lastništvo zemljišč
Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Jezikovna razlaga določbe je jasna, na ogled je treba obvezno povabiti udeležence in izvedenca, medtem ko se priče povabi zgolj po potrebi.
Za posest ni dovolj hipotetična možnost dostopa, temveč mora tisti, ki se sklicuje na zadnjo mirno posest, dokazati, da je to možnost tudi izvrševal (uporabljal sporno zemljišče).
izključitev javnosti - izvedba dokazov - obrazložitev sodbe - pripombe strank na izvedensko mnenje - naloge izvedenca
Le če sodišče prve stopnje ustrezno obrazloži svojo odločitev o izključitvi javnosti z (dela) glavne obravnave, je mogoče ugotoviti oziroma preveriti, ali je bila javnost izključena zaradi posebej utemeljenih okoliščin konkretnega primera, ali pa je bila izključena v nasprotju z zakonom (in je zato podana kršitev iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).
Dejstvo, da se preberejo vse listine v spisu, je bilo v zapisnik vpisano avtomatično, pro forma, dejansko pa dokazi na glavni obravnavi niso bili pretreseni. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe 355. člena ZKP, s tem pa poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
Sodišče prve stopnje je izvedenko postavilo zaradi „ugotovitve verodostojnosti oškodovanke na sodišču“, čeprav izvedencu takšne naloge ni dopustno naložiti, ker verodostojnost presoja le sodišče samo.
Obdolženec je podal pisne pripombe na izvedensko mnenje, ki pa jih kljub njegovi izrecni zahtevi sodišče prve stopnje izvedenki ni posredovalo v odgovor.
Obdolženec je tekom predmetnega kazenskega postopka podal vrsto vlog in tri pisne zagovore, na katere se je vseskozi skliceval tudi na narokih pred sodiščem. Vendar se izpodbijana sodba niti z besedo ne dotakne obdolženčevih navedb iz omenjenih pisnih vlog oziroma zagovorov.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljeni sum - begosumnost
Sodišče druge stopnje ne soglaša s pritožnikom, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Ne gre spregledati, da je bil zahtevani dokazni standard dodatno potrjen s pravnomočnostjo sklepa o uvedbi preiskave.
Ker je sodišče prve stopnje izreklo najprej pogojno obsodbo, v kateri je določilo le kazen zapora, nato pa izreklo še denarno kazen in kazen izgona tujca iz države, namesto, da bi ti dve stranski kazni v pogojni obsodbi določilo in nato odločilo, da se izvršita, je podana kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 57. in četrtim odstavkom 58. člena KZ-1.
ZD člen 8, 28, 46, 103, 132, 145. OZ člen 548, 548/1, 548/2.
upravitelj zapuščine - vrednostni papirji - denarna sredstva - sprememba oblike premoženja - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - izročilna pogodba - vsebina pogodbe - razlaga pogodbenega določila - oporoka - enostranski pravni posel - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganje z zapuščino - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - trenutek sklenitve pogodbe - obstoj premoženja - dedovanje na podlagi zakona - dedna odpravljenost - darila - vrednost darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.
Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.
določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Predlagateljica je dejansko šele z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 5. 2021, od nasprotnega udeleženca zahtevala plačevanje preživnine za hčerko A. A., zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu od tega datuma dalje naložilo, da plačuje mesečno preživnino za svojo hčerko.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4, 212, 224, 224/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - dejanski prejem pošiljke - obvestilo o vročitvi - javna listina - domneva o popolnosti listine - izpodbojna zakonska domneva - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - trditveno in dokazno breme - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi smiselno zatrjevano dejstvo, da ji pisanje po poteku petnajstdnevnega roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, je bilo torej v celoti na strani tožene stranke, ki pa v obravnavani smeri ni podala nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti ni za svoje trditve ponudila nobenega dokaza.
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je pravočasno zaprosila za oprostitev ali vsaj odlog plačila sodne takse in da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo. Dokler o predlogu, ki izhaja iz pritožbe tožene stranke z dne 14. 12. 2021 ni odločeno, pa upoštevaje dikcijo 105.a člena ZPP, pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti za umaknjeno. V konkretnem primeru se namreč še ne ve, ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila dolžne sodne takse. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Za prevzem del šteje tudi dejansko uporaba izvedenih del in zanje ni pogoj primopredajni zapisnik. Tožena stranka je dela prevzela v obsegu kot so bila izvedena in pritožba ne more biti uspešna s trditvijo, da zato, ker tožnik ni izvedel vseh del, ni prišlo do prevzema del.
Tožena stranka kot naročnik del se lahko odloča med tem, da uveljavlja ugovor neizpolnitve pogodbenih obveznosti, če gre za neizpolnitev glavne obveznosti, pri čemer je takšen ugovor možen tudi če gre za delno neizpolnitev. Gre za pravilo sočasne izpolnitve po 101.členu OZ, ki določa da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
Tožena stranka je glede na ugotovljeno, delno izpolnitev sprejela, saj je predmet izpolnitve uporabljala in drugačne trditve pritožbe so neutemeljene. Prav tako tožena stranka ni uspela izpodbiti ugotovitve, da tožeča stranka vtožuje le vrednost delne izpolnitve in v takšni situaciji tožena stranka lahko uveljavlja le jamčevalne zahtevke zaradi napak skladno s 639. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje sprejelo, ker je presodilo, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo jasno, popolno, prostovoljno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Iz razlogov izpodbijane sodbe glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku izhaja, da je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku ugodilo le v delu, ki se nanaša na v obtožnem predlogu navedeni znesek 100,00 EUR iz naslova odtujenega goriva, ne pa tudi za preostalo škodo v višini 1.200,00 EUR, čeprav je navedena v opisu kaznivega dejanja. Oškodovanca je v tem delu napotilo na pravdo, s pojasnilom, da se je sodišču postavil dvom v verodostojnost navedb glede količine odtujenega goriva in ostale škode, ki jo je povzročil obdolženec. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je izrek prvostopenjske sodbe zaradi izpostavljenih nepravilnosti v nasprotju z razlogi sodbe, presodilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe. Vrednost oškodovane stvari sicer ni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, je pa ugotavljanje višine pomembno za oceno teže kaznivega dejanja in posledično izbire in odmere kazenske sankcije kot tudi za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku.
napaka sodišča pri vročanju - vročitev zamudne sodbe - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - fikcija vročitve
Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V tem primeru se subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.
gospodarski spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - vročilnica kot javna listina - vročanje po pooblaščencu - substancirano prerekanje trditev
Iz sodnega spisa izhaja, da je bila vročitev toženi stranki opravljena na podlagi fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.
Ker je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
izročitev zahtevane osebe - mednarodna tiralica - pogoji za izročitev
Nestrinjanje s tem, katere dokaze je sodišče izvedlo v pravnomočno končanem kazenskem postopku in subjektivna ocena zahtevane osebe, da v njem ni bila enakopravno obravnavana, niso razlogi, ki bi slovenskim pravosodnim organom narekovali zavrnitev izročitve zahtevane osebe Republiki Srbiji.
ZIZ člen 11, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 57, 58/1, 58/3. ZPP člen 158, 15/1. ZVPSBNO člen 1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izostanek odgovora na ugovor - neprerekana dejstva - priznana dejstva - varščina - pobot najemnine - obratovalni stroški - prenehanje terjatve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Upnikova neaktivnost v ugovornem postopku (v smislu opustitve podaje odgovora na ugovor) ima za posledico domnevo resničnosti v ugovoru uveljavljanih dejstev.
Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Ob prenehanju glavne obveznosti v primeru, ko ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, pravna podlaga za zadrževanje varščine odpade. Ravno to sta zatrjevala dolžnika, torej da upnica ni imela podlage za zadržanje varščine in da sta zato svojo obveznost iz naslova neplačanih najemnin ob zaključku najemne pogodbe pobotala s svojo terjatvijo do upnice iz naslova plačane varščine. Takega pobota noben predpis ne preprečuje ali omejuje, prav tako tak pobot ni v nasprotju z namenom vplačila varščine in je materialnopravno napačen zaključek, da najemnina iz varščine ne more biti poplačana.
Glede na to, da je po neprerekanih navedbah dolžnikov plačevanje stroškov med strankama potekalo glede na dejansko porabo (kar izvršilni naslov tudi omogoča), glede na to, da upnica v predlogu za izvršbo izterjevanih stroškov po višini ni konkretizirala, ter ob upoštevanju neprerekanih trditev dolžnikov, da obračunov za vtoževana meseca nista prejela, je napačno stališče sodišča o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena o stroških, ki so nižji od tistih iz izvršilnega naslova, na dolžnika. Na upnici je primarno breme, da izkaže višino stroškov, ob neseznanjenosti dolžnikov z obračunom pa je prestroga zahteva, da bi morala dolžnika natančno konkretizirati, koliko so znašali stroški, in da bi morala tudi pojasniti, na katerih dokazilih ali izračunih utemeljujeta svoj obračun stroškov. Bistveno je tudi, da upnica ocene višine stroškov ni prerekala.
preprečitev dokazovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - jezikovna razlaga zakona
Kvalificirano obliko kaznivega dejanja preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 je mogoče storiti ne le v kazenskem postopku, temveč tudi še pred njegovim pričetkom.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Mati z očetom ni ustrezno sodelovala v smeri, da bi se njegov stik z A. A. 26. 8. 2021 v Avstriji, ker sta se z A. A. nahajali, dejansko izvedel, čeprav je bila to dolžna storiti. S tem je predlagateljica brez dvoma neutemeljeno preprečila očetove stike s hčerko in kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. Razlog za kršitev je torej na njeni strani in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot neutemeljeno trdi v pritožbi.
Določitev najkrajšega možnega roka za plačilo denarne kazni avtomatično ni nedopustna in v nasprotju z Ustavo RS. Za to morajo obstajati utemeljeni razlogi.
motenje posesti - soposest - motenje soposesti - soposestnik - običajna raba stvari - dvorišče - neposredni uporabnik - pravica do posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - ogled kraja - motilno dejanje - zadnje posestno stanje - samovoljno ravnanje
Pravilna je ocena, da sta s postavitvijo nevoznega avtobusa, ki torej trajno zaseda del dvorišča, toženki samovoljno spremenili zadnje posestno stanje oz. dotedanji mirni način izvrševanja soposesti. Tako ravnanje namreč odstopa od dotedanje običajne souporabe parkirišča, ki se izvaja po principu, kdo pride, parkira (kjer je prosto), kot to pritožnici sami omenjata v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je, kot že navedeno, pravilno ugotovilo, da je prvi toženec vse do smrti B. B. in A. A. izpolnjeval s pogodbo o preužitku prevzete zaveze, zato ne drži, da sodišče prve stopnje takšnega pravnega posla že iz razloga neizpolnjevanja ne more in ne sme pustiti v veljavi. Ne drži niti, da je pogodba po drugi strani tudi nična zaradi nedopustnega in nemoralnega nagiba, saj da so pogodbene stranke vedele, da je premoženje, katerega so s pogodbo prenesli, nastalo v času zakonske zveze A. A. in B. B., s samimi sklenjenim poslom pa so želeli prikrajšati zakonite dediče, torej tožnico, in da gre za navidezni pravni posel, katerega v nobenem delu ni realiziral prvi toženec. Sodišče prve stopnje je namreč, kot že zgoraj obrazloženo, pravilno ugotovilo, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056054
OZ člen 134, 178. ZPP člen 124, 212. URS člen 15, 34, 35, 39.
odstranitev objave - družbena omrežja - Facebook - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - prepovedni zahtevek - svoboda izražanja - javni interes - načelo kontradiktornosti - narekovanje na zapisnik - načelo ekonomičnosti - trditveno breme - nesubstanciran dokazni predlog - zavrnitev dokaznih predlogov
Neresnični javni očitki o storitvi kaznivih dejanj na račun vsakemu prepoznavne osebe so objektivno žaljivi. Škodujejo časti in ugledu prizadetega. Kršitelj se ne more sklicevati na ustavno zajamčeno svobodo izražanja, ker njen namen ni širjenje neresničnih vesti.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe, da tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in priložila dokazov, ker podjemna pogodba iz leta 2019, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne obstaja, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnik ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je podalo poglobljeno in prepričljivo dokazno oceno o tem, zakaj je bolj verjeti izpovedbam prič v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, kakor njihovim izpovedbam na glavni obravnavi.