izključitev javnosti - izvedba dokazov - obrazložitev sodbe - pripombe strank na izvedensko mnenje - naloge izvedenca
Le če sodišče prve stopnje ustrezno obrazloži svojo odločitev o izključitvi javnosti z (dela) glavne obravnave, je mogoče ugotoviti oziroma preveriti, ali je bila javnost izključena zaradi posebej utemeljenih okoliščin konkretnega primera, ali pa je bila izključena v nasprotju z zakonom (in je zato podana kršitev iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).
Dejstvo, da se preberejo vse listine v spisu, je bilo v zapisnik vpisano avtomatično, pro forma, dejansko pa dokazi na glavni obravnavi niso bili pretreseni. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe 355. člena ZKP, s tem pa poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
Sodišče prve stopnje je izvedenko postavilo zaradi „ugotovitve verodostojnosti oškodovanke na sodišču“, čeprav izvedencu takšne naloge ni dopustno naložiti, ker verodostojnost presoja le sodišče samo.
Obdolženec je podal pisne pripombe na izvedensko mnenje, ki pa jih kljub njegovi izrecni zahtevi sodišče prve stopnje izvedenki ni posredovalo v odgovor.
Obdolženec je tekom predmetnega kazenskega postopka podal vrsto vlog in tri pisne zagovore, na katere se je vseskozi skliceval tudi na narokih pred sodiščem. Vendar se izpodbijana sodba niti z besedo ne dotakne obdolženčevih navedb iz omenjenih pisnih vlog oziroma zagovorov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055781
SPZ člen 77. ZNP-1 člen 170, 170/1. ZPP člen 286b.
ureditev meje - zadnja mirna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene - izvedba naroka zunaj sodnega poslopja - narok na kraju samem - ogled kraja - izvedenec geodetske stroke - izvajanje dokazov - dokazovanje s pričami - posestno varstvo - motenje posesti - dokazni postopek - pravočasno uveljavljanje kršitve - sporno lastništvo zemljišč
Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Jezikovna razlaga določbe je jasna, na ogled je treba obvezno povabiti udeležence in izvedenca, medtem ko se priče povabi zgolj po potrebi.
Za posest ni dovolj hipotetična možnost dostopa, temveč mora tisti, ki se sklicuje na zadnjo mirno posest, dokazati, da je to možnost tudi izvrševal (uporabljal sporno zemljišče).
določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Predlagateljica je dejansko šele z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 5. 2021, od nasprotnega udeleženca zahtevala plačevanje preživnine za hčerko A. A., zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu od tega datuma dalje naložilo, da plačuje mesečno preživnino za svojo hčerko.
motenje posesti - soposest - motenje soposesti - soposestnik - običajna raba stvari - dvorišče - neposredni uporabnik - pravica do posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - ogled kraja - motilno dejanje - zadnje posestno stanje - samovoljno ravnanje
Pravilna je ocena, da sta s postavitvijo nevoznega avtobusa, ki torej trajno zaseda del dvorišča, toženki samovoljno spremenili zadnje posestno stanje oz. dotedanji mirni način izvrševanja soposesti. Tako ravnanje namreč odstopa od dotedanje običajne souporabe parkirišča, ki se izvaja po principu, kdo pride, parkira (kjer je prosto), kot to pritožnici sami omenjata v pritožbi.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Mati z očetom ni ustrezno sodelovala v smeri, da bi se njegov stik z A. A. 26. 8. 2021 v Avstriji, ker sta se z A. A. nahajali, dejansko izvedel, čeprav je bila to dolžna storiti. S tem je predlagateljica brez dvoma neutemeljeno preprečila očetove stike s hčerko in kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. Razlog za kršitev je torej na njeni strani in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot neutemeljeno trdi v pritožbi.
Določitev najkrajšega možnega roka za plačilo denarne kazni avtomatično ni nedopustna in v nasprotju z Ustavo RS. Za to morajo obstajati utemeljeni razlogi.
gospodarski spor majhne vrednosti - vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - vročilnica kot javna listina - vročanje po pooblaščencu - substancirano prerekanje trditev
Iz sodnega spisa izhaja, da je bila vročitev toženi stranki opravljena na podlagi fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.
Ker je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje sprejelo, ker je presodilo, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo jasno, popolno, prostovoljno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Iz razlogov izpodbijane sodbe glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku izhaja, da je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku ugodilo le v delu, ki se nanaša na v obtožnem predlogu navedeni znesek 100,00 EUR iz naslova odtujenega goriva, ne pa tudi za preostalo škodo v višini 1.200,00 EUR, čeprav je navedena v opisu kaznivega dejanja. Oškodovanca je v tem delu napotilo na pravdo, s pojasnilom, da se je sodišču postavil dvom v verodostojnost navedb glede količine odtujenega goriva in ostale škode, ki jo je povzročil obdolženec. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je izrek prvostopenjske sodbe zaradi izpostavljenih nepravilnosti v nasprotju z razlogi sodbe, presodilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe. Vrednost oškodovane stvari sicer ni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, je pa ugotavljanje višine pomembno za oceno teže kaznivega dejanja in posledično izbire in odmere kazenske sankcije kot tudi za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku.
izročitev zahtevane osebe - mednarodna tiralica - pogoji za izročitev
Nestrinjanje s tem, katere dokaze je sodišče izvedlo v pravnomočno končanem kazenskem postopku in subjektivna ocena zahtevane osebe, da v njem ni bila enakopravno obravnavana, niso razlogi, ki bi slovenskim pravosodnim organom narekovali zavrnitev izročitve zahtevane osebe Republiki Srbiji.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4, 212, 224, 224/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - dejanski prejem pošiljke - obvestilo o vročitvi - javna listina - domneva o popolnosti listine - izpodbojna zakonska domneva - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - trditveno in dokazno breme - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi smiselno zatrjevano dejstvo, da ji pisanje po poteku petnajstdnevnega roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, je bilo torej v celoti na strani tožene stranke, ki pa v obravnavani smeri ni podala nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti ni za svoje trditve ponudila nobenega dokaza.
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je pravočasno zaprosila za oprostitev ali vsaj odlog plačila sodne takse in da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo. Dokler o predlogu, ki izhaja iz pritožbe tožene stranke z dne 14. 12. 2021 ni odločeno, pa upoštevaje dikcijo 105.a člena ZPP, pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti za umaknjeno. V konkretnem primeru se namreč še ne ve, ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila dolžne sodne takse. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
napaka sodišča pri vročanju - vročitev zamudne sodbe - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - fikcija vročitve
Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V tem primeru se subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.
ZIZ člen 11, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 57, 58/1, 58/3. ZPP člen 158, 15/1. ZVPSBNO člen 1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izostanek odgovora na ugovor - neprerekana dejstva - priznana dejstva - varščina - pobot najemnine - obratovalni stroški - prenehanje terjatve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Upnikova neaktivnost v ugovornem postopku (v smislu opustitve podaje odgovora na ugovor) ima za posledico domnevo resničnosti v ugovoru uveljavljanih dejstev.
Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Ob prenehanju glavne obveznosti v primeru, ko ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, pravna podlaga za zadrževanje varščine odpade. Ravno to sta zatrjevala dolžnika, torej da upnica ni imela podlage za zadržanje varščine in da sta zato svojo obveznost iz naslova neplačanih najemnin ob zaključku najemne pogodbe pobotala s svojo terjatvijo do upnice iz naslova plačane varščine. Takega pobota noben predpis ne preprečuje ali omejuje, prav tako tak pobot ni v nasprotju z namenom vplačila varščine in je materialnopravno napačen zaključek, da najemnina iz varščine ne more biti poplačana.
Glede na to, da je po neprerekanih navedbah dolžnikov plačevanje stroškov med strankama potekalo glede na dejansko porabo (kar izvršilni naslov tudi omogoča), glede na to, da upnica v predlogu za izvršbo izterjevanih stroškov po višini ni konkretizirala, ter ob upoštevanju neprerekanih trditev dolžnikov, da obračunov za vtoževana meseca nista prejela, je napačno stališče sodišča o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena o stroških, ki so nižji od tistih iz izvršilnega naslova, na dolžnika. Na upnici je primarno breme, da izkaže višino stroškov, ob neseznanjenosti dolžnikov z obračunom pa je prestroga zahteva, da bi morala dolžnika natančno konkretizirati, koliko so znašali stroški, in da bi morala tudi pojasniti, na katerih dokazilih ali izračunih utemeljujeta svoj obračun stroškov. Bistveno je tudi, da upnica ocene višine stroškov ni prerekala.
preprečitev dokazovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - jezikovna razlaga zakona
Kvalificirano obliko kaznivega dejanja preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 je mogoče storiti ne le v kazenskem postopku, temveč tudi še pred njegovim pričetkom.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 42, 42/2. ZVarD člen 4. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 7, 8, 212.
društvo - lovska družina - akt društva - kršitev pravil - izključitev iz društva - kršitev pravice člana društva - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločitev organov društva - načelo enakopravnosti - neenako obravnavanje - pravica do svobode združevanja - prepoved diskriminacije - prepričljiva dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je pravila društva treba upoštevati in da so jih njeni člani dolžni poznati ter se po njih ravnati. Toda v primeru dolgoletnega ravnanja po ustaljeni praksi, ki je od teh pravil odstopala, bi moralo društvo članom jasno in v naprej naznaniti načrtovano spremembo obravnavanja neplačnikov oziroma zamudnikov.
Za prevzem del šteje tudi dejansko uporaba izvedenih del in zanje ni pogoj primopredajni zapisnik. Tožena stranka je dela prevzela v obsegu kot so bila izvedena in pritožba ne more biti uspešna s trditvijo, da zato, ker tožnik ni izvedel vseh del, ni prišlo do prevzema del.
Tožena stranka kot naročnik del se lahko odloča med tem, da uveljavlja ugovor neizpolnitve pogodbenih obveznosti, če gre za neizpolnitev glavne obveznosti, pri čemer je takšen ugovor možen tudi če gre za delno neizpolnitev. Gre za pravilo sočasne izpolnitve po 101.členu OZ, ki določa da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
Tožena stranka je glede na ugotovljeno, delno izpolnitev sprejela, saj je predmet izpolnitve uporabljala in drugačne trditve pritožbe so neutemeljene. Prav tako tožena stranka ni uspela izpodbiti ugotovitve, da tožeča stranka vtožuje le vrednost delne izpolnitve in v takšni situaciji tožena stranka lahko uveljavlja le jamčevalne zahtevke zaradi napak skladno s 639. člena OZ.
ZDR-1 člen 24, 89, 89/1, 89/1-1.. ZOA člen 2, 2/4, 15, 15/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna asistenca
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo četrti odstavek 2. člena ZOA, ki zagotavlja uporabniku prosto izbiro izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta, in drugi odstavek 15. člena ZOA, po katerem uporabnik in izvajalec osebne asistence skupaj izbereta osebnega asistenta.
Pravilno je ugotovilo, da toženka v času podaje odpovedi tožnici ni imela uporabnikov, pri katerih bi lahko tožnica izvajala osebno asistenco; razpisa za prosti delovni mesti sta se nanašala na uporabnika, ki sta že imela izbrana osebna asistenta. Direktorica toženke je sicer res, kot navaja pritožba, v svoji izpovedi najprej navedla druga imena uporabnikov in osebnih asistentov, kar pa ni omajalo njene verodostojnosti niti sama imena za odločitev niso bistvena; bistveno je, da so se razpisi nanašali na uporabnike, h katerim zaradi pravice do proste izbire osebnega asistenta toženka tožnice ni mogla razporediti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058103
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2.. ZKP člen 369, 369/4.
odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema predmetov - lastništvo predmeta - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno obtoženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Res je sicer, kar navaja pritožnik, da je v določbi prvega odstavka 73. člena KZ-1 navedeno, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem vzeti, če so storilčeva last, res pa je tudi, da je v drugem odstavku iste določbe navedeno, da se smejo predmeti iz prvega odstavka 73. člena ZKP vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi in da pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta. V času odločanja oz. izreka prvostopenjske sodbe, v kateri je vsebovana tudi odločba o odvzemu predmetov sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnega podatka o tem, da bi zaseženi telefon ne bil obtoženčeva last, pa tudi sicer iz vsebine zapisnika o zasegu predmetov z dne 10.11.2021 (list. štev. 17) izhaja, da obtoženec na zapisnik o zasegu ni imel nobenih pripomb, lastništvu telefona pa ni osporaval niti v poznejših fazah postopka. Po določbi četrtega odstavka 369. člena ZKP sme sicer pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Pritožnik tega v svoji pritožbi ne stori, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057324
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53, 53/2.. ZPP člen 7.
misija - slovenska vojska - neizrabljen tedenski počitek - razpravno načelo - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Tožnik v pritožbi pravila reda in obnašanja na misiji zmotno povezuje s pojmom delovnega časa, posledično pa se neutemeljeno sklicuje na zadeve Sodišča EU (C‑303/98, C‑151/02, C-398/01, C-14/04, C‑518/15), ki se ne nanašajo na režim, ki ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd.
Omejitve, povezane z režimom dela in bivanja na misiji, same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Pod pravila reda in obnašanja je treba šteti tudi nemožnost izhoda iz vojaške baze, dolžnost udeležbe pri dviganju državne zastave in postroju, skrb za skupne prostore baze, oddajanje umazanih oblačil v pranje in prevzemanje čistih oblačil ter prevzemanje pitne vode, ne glede na to, da je tožnik oblačila in vodo prevzemal tudi za sopripadnike in poveljstvo, ne le zase.
ničnost pogodbe - sposobnost oblikovanja svobodne volje - poslovna sposobnost - odločilna dejanska sposobnost ravnanja v trenutku izjave - darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nesposobnost - trajna blodnjava motnja - več izvedenskih mnenj - imenovanje drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - dokazni standard mejne verjetnosti - nadpolovična verjetnost
Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je izhodišče poslovne sposobnosti sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ter se sposobnost razsojanja kot dejanska lastnost in poslovna sposobnost kot pravno priznana lastnost ne prekrivata vedno.
Dejstvo, da je sodišče tožencem ponudilo možnost za postavitev še enega izvedenca, samo po sebi ne pomeni, da je bilo mnenje izvedenca A. A. nejasno. Toženci s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca B. B. niso uspeli vzpodbuditi utemeljenega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca A. A., da mu sodišče ne bi moglo slediti. Sodna praksa izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil, a v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni take stopnje.