KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055907
KZ-1 člen 54, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - nadaljevano kaznivo dejanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev po uradni dolžnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Vendar pa iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženka v posameznih mesecih izplačala več kot le "samo" 100,00 EUR.
Navedeno nedvomno predstavlja odločilna dejstva, saj so izpostavljeni fakti predmet očitka po obtožbi, glede katerih pa izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov. Sodišče prve stopnje namreč ne pojasni, na kateri pravni podlagi naj bi bila obdolženka v navedenih primerih upravičena do izplačila višje nagrade, kot naj bi ji pripadala, ampak zgolj pavšalno zaključi, da naj bi bila obdolženka upravičena do vseh v izreku navedenih izplačil.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZFPPIPP člen 121.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - prejem obvestila - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - domneva umika pritožbe
V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bil dolžnik o prispelem pismu obveščen, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.
Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnik v tem postopku tega niti ni poskušal (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, pač pa, da ni prejel plačilnega naloga).
Obsojenka in njena zagovornica z opravljenimi poizvedbami pri Upravni enoti in Pošti Slovenije ter pridobljenimi podatki nista bili seznanjeni, zato obramba ni imela možnosti, da bi se o njih izjasnila in jim morebiti tudi vsebinsko nasprotovala. Sodišče prve stopnje je obsojenki onemogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju in ji s tem odvzelo možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bili za odločitev prvostopenjskega sodišča nedvomno pomembni. S tem ji je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.
URS člen 26. OZ člen 148. ZIKS-1 člen 41č, 41č/1, 86, 87, 88. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2016) člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 9, 9/1.
odgovornost države za delo njenih organov - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - poškodovanje soobsojenca - pomanjkljive trditve
Oddaja v samico je skrajni ukrep in se lahko izreče le v postopku odločanja o disciplinskem prestopku in za določen čas (86., 87. in 88. člen ZIKS-1). Kriminalna preteklost in sklepanje o značajskih lastnostih, na katere se opira pritožba, ne zadostujejo.
Po oceni, da okoliščine konkretne ogroženosti tožnika s strani A. A. pravosodnim policistom niso bile znane in jim niso mogle biti znane, da niso bile ugotovljene nepravilnosti glede hrambe pribora v sobi in da ukrepanje policistov ob napadu ni bilo nepravočasno ali neustrezno, je pravilen tudi zaključek v izpodbijani sodbi, da toženka ni opustila dolžnega nadzora in da zato njeno ravnanje ni bilo protipravno.
OZ člen 933, 939. SPZ člen 72, 100. ZBPP člen 45, 45/3. ZOdv člen 17, 17/5.
plačilo zavarovalnine - premoženjsko zavarovanje - požar - sanacija po požaru - višina zavarovalnine - solastnina na nepremičnini - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje tožnici ni prisodilo zavarovalnine v višini stroškov sanacije, temveč ji je, ker tožnica hiše ni obnovila (tudi ugotavlja, da to ni nameravano), prisodilo zavarovalnino v višini dejanske vrednosti stavbe pred požarom, to je 55.653,00 EUR, kar je precej manj od stroškov sanacije.
Tožnici je bila z odločbo št. Bpp 1424/2021 z dne 11. 11. 2021 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve pritožbe in odgovora na pritožbo. Na podlagi 5. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu je tožnica upravičena do nagrade v višini polovice zneska, ki bi ji pripadala po OT.
SPZ člen 28, 43, 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 39, 39/4. ZTLR člen 28, 28/4.
dobrovernost priposestvovalca - dobra vera - dobroverna posest - subjektivni pogoj - priposestvovanje - zakonita posest - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Dobrovernost priposestvovalca je pravni standard, ki predstavlja po določbi 43. člena SPZ subjektivni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov
Kot podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini so tretji zatrjevali priposestvovanje. Že iz trditvene in dokazne podlage (zemljiškoknjižni izpisek) tretjih ne izhaja, da bi ti pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj ni podan zakonski pogoj dobrovernosti lastniškega posestnika.
Na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti lastninsko pravico le z vpisom v zemljiško knjigo. Vprašanje dobre vere je tako tesno povezano z zemljiško knjigo. Če je v zemljiški knjigi vpisana druga oseba, priposestvovalec ve oziroma bi moral vedeti, da še ni pridobil lastninske pravice. Njegova nedobrovernost se tako enostavno dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - soprispevek oškodovanca - standard povprečno skrbnega človeka - deljena odgovornost
Slaba osvetljenost podhoda in pa dejstvo, da je bila zunaj že tema, torej, da je bil tožnik odvisen od obstoječe razsvetljave, bi nalagalo povprečno skrbnemu človeku, da je v danih razmerah posebej pozoren na površino, po kateri hodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056935
ZPP člen 3, 3/3, 212, 318, 318/1-2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3.
vročanje pisanj - osebna vročitev - postopki zaradi insolventnosti - začetek stečajnega postopka - osebni stečaj - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - moralna pravila - trditveno in dokazno breme - tuje pravo - zamudna sodba - pravo EU
Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Neupoštevanje odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, do katerega naj bi prišlo na Irskem, ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom. Gre za okoliščino, ki sodi v toženčevo sfero. Če je želel, da bi vplivala na odločitev v zadevi, bi jo bil moral v postopku zatrjevati in dokazati.
ZIZ člen 34, 169. OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZPP člen 7, 212, 337.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zapadlost terjatve - neplačevitost dolžnika - test sorazmernosti - izvršba na nepremičnino - ugotavljanje vrednosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - omejitev izvršbe - nedopustna pritožbena novota
Naloga sodišča v postopku izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je, da ugotovi, v katerem delu je sklenjen pravni posel brez učinka ter v nadaljevanju dopusti izvršbo na tiste predmete, ki so s tem pravnim poslom zajeti (n.pr. nepremičnine). Naloga sodišča v pravdnem postopku ni ugotavljanje vrednosti teh predmetov glede na dolgovani znesek. Te omejitve so prihranjene za nadaljnji izvršilni postopek. Drži, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov (načelo formalne legalitete), vendar zgolj dejstvo, da so v njem navedene vse nepremičnine, še ne pomeni, da bo izvršba tudi tekla na vse nepremičnine. ZIZ ima namreč določene varovalke, ki omejujejo izvršbo (34. člen ZIZ), predvsem v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki predstavljajo dom dolžnikov (169. člen ZIZ).
ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti - izbris vknjižbe - načelo restrikcije - bistveno spremenjene okoliščine - javna pot - tehtanje interesov - prekomeren poseg v lastninsko pravico
Četudi gospodujoče zemljišče pridobi drugačno možnost povezave, je služnost poti čez služeče zemljišče še vedno lahko v korist gospodujočega zemljišča (zgolj povezava gospodujočega zemljišča z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti). Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti tudi, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056324
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3. URS člen 19, 19/1, 35.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvedenec - izvedensko mnenje
Glede na to, da je izvedenec podal mnenje, da druge oblike pomoči zaenkrat ne pridejo v poštev, saj udeleženec potrebuje štiriindvajset urni nadzor nad jemanjem terapije, terapevtski suport in eventualno nadaljnjo diagnostično obdelavo, kar je možno zgolj na oddelku pod posebnim nadzorom, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, torej zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali nadzorovano obravnavo.
OZ člen 15, 39, 41, 49, 557. ZPP člen 245, 289. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev ničnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev zahtevka - aleatornost pogodbe - dopustna kavza - razsodnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - poslovna sposobnost - kronični alkoholizem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - načelo kontradiktornosti - imenovanje drugega izvedenca
Telesna oslabelost lahko vpliva na posameznikove umske sposobnosti (razsodnost), vendar glede pokojnega A. A. ta povezava ni izkazana.
Čeprav je bila toženka ob sklenitvi pogodbe v celoti seznanjena s pokojnikovim zdravstvenim stanjem (vedela je za jetrno cirozo, zaradi zdravstvenih težav, izvirajočih iz bolezni, je moral pokojni v dobrem mesecu pred smrtjo dvakrat poiskati nujno medicinsko pomoč), to dejstvo ne vodi avtomatično k sklepu, da je bila njegova smrt skoraj takoj po sklenitvi pogodbe zanjo pričakovana. Zaradi nedoločljivosti trenutka preživljančeve smrti ni mogla vedeti, kolikšne bodo njene obveznosti (po trajanju in obsegu) v bodoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055963
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 409, 409/4. DZ člen 269, 269/3. ZNP-1 člen 45, 45/5.
kolizijski skrbnik mladoletnika - postavitev kolizijskega skrbnika - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - mnenje psihiatra
Sodišče otroku imenuje kolizijskega skrbnika, če je ustrezno varovanje njegovih koristi in polno uresničenje njegove pravice biti slišan, v okoliščinah konkretnega primera glede na ravnanja staršev (zakonitih zastopnikov otroka), ki so v navzkrižju z interesi otroka, vprašljivo.
Če imata oba starša ustrezne starševske kapacitete, je po mnenju stroke v največjo korist otroka, da zanj skrbita in ga vzgajata oba, saj je to dobro za zdrav razvoj. Interes A. A., ki bi moral biti zasledovan v tem postopku, je torej vzpostavitev ustreznega odnosa z obema staršema. Dejanja toženke, ki bi v tem postopku kot zakonita zastopnica morala zastopati hčerkine interese, pa kažejo, da si ne prizadeva za to. Hčerke ne vzpodbuja, da bi ponovno vzpostavila stike, ki jih je imela z očetom, na sodno določene stike je ne pripravi ustrezno in predlogi ter ugovori, ki jih podaja v tem postopku, niso usmerjeni v vzpostavitev samostojnih stikov s tožnikom. V postopku ne zastopa prvenstveno hčerkinih, pač pa svoje interese. Tožnik hčerke, glede na to, da stikov z njo nima, dejansko ne more zastopati. Zato je za zagotovitev njene pravice biti slišana v postopku nujno takoj postaviti kolizijskega skrbnika.
Poročilo terapevtke je bilo pravdnima strankama vročeno, kar potrjujeta k poročilu pripeti povratnici. Vročeno je bilo sicer po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne pomeni, da se toženka o njem ne bo mogla izjasniti v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056322
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34a, 34a/1. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 359.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - dopustnost ugovora - nastanek obveznosti plačila sodne takse - napačna vročitev - prenehanje pooblastila odvetniku zaradi začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - pravica do izjave v postopku - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - prepoved reformatio in peius
Iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1 izhaja, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Navedeni ugovori so vsebinske narave, kar pa ne pomeni, da ugovora zoper plačilni nalog ni mogoče vložiti tudi iz razloga procesnih kršitev. Z ugovorom je mogoče uveljavljati tudi očitek, da vročitev plačilnega naloga taksnemu zavezancu ni bila izvedena oziroma ni bila izvedena pravilno. V postopku odločanja glede plačila sodnih takse se namreč smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1), opustitev vročitve, s čimer naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nad tožečo stranko se je dne 7. 12. 2021 začel stečajni postopek. Iz prvega odstavka 245. člena ZFPPIPP izhaja, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo med drugim tudi pooblastila dolžnikovih pooblaščencev za zastopanje dolžnika, pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pa pridobi upravitelj (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vročitev plačilnega naloga pooblaščencu tožeče stranke (odvetniku) torej ni bila izvedena pravilno, vendar pa se je tožeča stranka z vsebino plačilnega naloga kljub temu očitno seznanila, saj je zoper njega tudi vložila ugovor, ki je sedaj predmet izpodbijanega sklepa. Tožeči stranki tako pravica do obravnavanja pred sodiščem (oziroma pravica do izjave) ni bila kršena, saj je njeno bistvo predvsem v tem, da se stranka z vsebino sodnega pisanja seznani.
Sodišče je ugotovilo, da sta drugotožena in prvotožeča stranka 31. 12. 2007 sklenili najemno pogodbo, ki vsebuje med drugim ugotovitveno določbo, da je drugotoženka postala solastnica dela poslovnih prostorov na podlagi prodajne pogodbe z dne 14. 12. 2007, kar po oceni prvostopenjskega sodišča kaže na to, da pogodba z dne 14. 12. 2007 ni bila sklenjena z namenom, da se tožnika(e) oškoduje, temveč prav nasprotno, da je bila sklenjena v dogovoru s tožečimi strankami oziroma njihovim pravnim prednikom.
Ničnost je posledica napak v sklenitveni fazi pogodbe, zato morajo razlogi za ničnost pogodbe obstajati v času sklenitve. Ničnosti pogodbe ni mogoče uveljavljati zaradi ravnanj sopogodbenikov v poznejših fazah izvrševanja pogodbenega razmerja.
sprememba stikov - razširitev stikov - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V skladu s 141. členom Družinskega zakonika ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša pravico do stikov z otrokom. Potrebno je najti ustrezno ravnovesje med vsemi obveznostmi in aktivnostmi staršev in otrok, pri tem pa izvrševanje stikov ni mogoče šteti kot golo dejavnost, ampak gre za pomembno osebnostno pravico, ki je ustavno varovana vrednota.
motenje posesti - soposest - motenje soposesti - soposestnik - običajna raba stvari - dvorišče - neposredni uporabnik - pravica do posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - ogled kraja - motilno dejanje - zadnje posestno stanje - samovoljno ravnanje
Pravilna je ocena, da sta s postavitvijo nevoznega avtobusa, ki torej trajno zaseda del dvorišča, toženki samovoljno spremenili zadnje posestno stanje oz. dotedanji mirni način izvrševanja soposesti. Tako ravnanje namreč odstopa od dotedanje običajne souporabe parkirišča, ki se izvaja po principu, kdo pride, parkira (kjer je prosto), kot to pritožnici sami omenjata v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo priznanje sprejelo, ker je presodilo, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo jasno, popolno, prostovoljno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Iz razlogov izpodbijane sodbe glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku izhaja, da je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku ugodilo le v delu, ki se nanaša na v obtožnem predlogu navedeni znesek 100,00 EUR iz naslova odtujenega goriva, ne pa tudi za preostalo škodo v višini 1.200,00 EUR, čeprav je navedena v opisu kaznivega dejanja. Oškodovanca je v tem delu napotilo na pravdo, s pojasnilom, da se je sodišču postavil dvom v verodostojnost navedb glede količine odtujenega goriva in ostale škode, ki jo je povzročil obdolženec. Pritožbeno sodišče je glede na to, da je izrek prvostopenjske sodbe zaradi izpostavljenih nepravilnosti v nasprotju z razlogi sodbe, presodilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe. Vrednost oškodovane stvari sicer ni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, je pa ugotavljanje višine pomembno za oceno teže kaznivega dejanja in posledično izbire in odmere kazenske sankcije kot tudi za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku.
napaka sodišča pri vročanju - vročitev zamudne sodbe - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - fikcija vročitve
Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V tem primeru se subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.