Sodišče prve stopnje je glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v izpodbijani sodbi, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - krajši delovni čas - ravnatelj
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima ravnatelj (tožnik) po prenehanju mandata pravico do zaposlitve v zavodu, v katerem je bil ravnatelj, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.
Toženka je bila dolžna tožniku po preteku njegovega mandata ponuditi le zaposlitev za delovni čas, kot je bil dogovorjen po tej pogodbi o zaposlitvi, torej s polnim delovnim časom. Obveznost zaposlitve s krajšim delovnim časom ne izhaja iz določbe osmega odstavka 109. člena ZOFVI, ki se nanaša na dopolnjevanje učne obveze v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda procesnega dejanja - napaka pri vročanju sodnega pisanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda roka ali pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (prvi odstavek 116. člena ZPP). Zato napak, za katere stranka trdi, da jih ni zagrešila sama, temveč nekdo drug, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožena stranka v Odgovoru in v odgovoru na pritožbo trdi, da je napako pri vročanju zagrešil vročevalec, s tem smiselno zatrjuje, da je krivda za nevročitev na strani poštnega uslužbenca. Ker pa sodišče pisanja vroča po Pošti Slovenija (prvi odstavek 132. člena ZPP), se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca šteje kot nepravilno vročanje sodišča. Ne gre torej za zamudo roka iz razloga, ki se je pripetil stranki. Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč takšne kršitve stranka lahko uveljavlja le v pritožbi zoper (morebitno) odločbo, s katero bi se njena pritožba zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 149, 149/5, 224, 224/4, 396, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prepozen predlog - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vročilnica - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055795
ZPP člen 156, 282, 282/1, 282/2. OZ člen 190, 921, 943.
izplačilo zavarovalnine - izostanek tožeče stranke z naroka - zavrnitev dokaznih predlogov - posledice izostanka z naroka - neizvedba dokaza - predlog za postavitev izvedenca - neupravičena pridobitev - pomanjkljiva dokazna ocena
Zgolj zato, ker se tožeča stranka naroka za glavno obravnavo brez opravičila ni udeležila, sodišče v zakonu (ZPP) nima podlage za zavrnitev njenih dokaznih predlogov. Zgolj v primeru, da bi na kakem od prejšnjih narokov že izvedlo dokaze (takega naroka ni bilo, saj je bil opravljen le narok z dne 3.7.2022) in bi bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno, bi lahko odločilo glede na stanje spisa (primerjaj drugi odstavek 282. člena ZPP). Izostanek z naroka ima lahko stroškovne posledice (primerjaj npr. prvi odstavek 282. člena in 156. člen ZPP), ne pa tudi takih posledic za predlagane dokaze.
Tožeča stranka res ne nasprotuje dejstvu, da je bilo vozilo vrnjeno, vendar pa bi do neupravičene pridobitve lahko prišlo le, če bi leasingodajalec tožeči stranki tudi že poplačal vse, tudi negativno vrednost.
Zavarovalnica pa zavarovancu ne more odreči izplačila zavarovalnine oziroma povračila škode, četudi bi se lahko poplačal tudi od zavarovalca. Zavarovanec je tisti, ki ima pravico izbrati, od koga bo zahteval izplačilo škode, edino on je tudi oseba, ki sme zahtevati izplačilo zavarovalnine ali odškodnine. Le če bi zavarovalnica dokazala, da je leasingodajalcu leasingojemalec poplačal vse, kar mora plačati po pogodbi o leasingu (vključno z manjvrednostjo vozila), bi bil lahko tak ugovor utemeljen. Do neupravičene pridobitve bi sicer lahko prišlo le v razmerju med tožečo stranko stranko in leasingojemalcem, pa še to po plačilu tako s strani leasingojemalca kot s strani zavarovalnice.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - sodna taksa - sprememba odločbe v škodo pritožnika
V skladu z določili 371. člena ZFPPIPP je potrebno celoten znesek, ki ostane po odštetju stroškov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo posebne stečajne mase, izplačati ločitvenemu upniku.
Čeprav sodna taksa za razdelitev ni posebej navedena kot strošek posebne stečajne mase v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, vsekakor ne bremeni splošne stečajne mase in s tem navadnih upnikov, temveč gre za dolg posebne stečajne mase, na katero se nanaša. Z izpodbijanim sklepom se je odločalo le o pravici pritožnika do razdelitve. Zato v tem primeru prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP ne dopušča smiselne uporabe 359. člena ZPP, ko ne bi moglo višje sodišče upoštevati pravilnega zneska sodne takse, ki bremeni posebno razdelitveno maso, ki se deli po pravilih 371. člena ZFPPIPP v zvezi z 226. členom ZFPPIPP.
Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati.
Maksimalno trajanje odloga izvršbe je zakonsko omejeno, pri čemer je trajanje opredeljeno glede na razlog, ki je podlaga odloga izvršbe. Odlog je začasna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe, ne more pa postati dolgotrajna rešitev, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe.
Drugi odstavek 178. člena ZIZ določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. ZIZ torej določa datum, na katerega sodišče prve stopnje ugotovi tržno vrednost nepremičnine in ta datum ni odvisen od datuma izdaje sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti, kot navajata dolžnika v pritožbi, ampak od datuma, ko je cenilec opravil cenitev. Očitana bistvena kršitev določb postopka zato v obravnavani zadevi ni podana. Drži pritožbena navedba, da je bil izpodbijani sklep izdan skoraj dve leti kasneje, vendar glede na že obrazloženo to ne vpliva na datum, na katerega sodišče ugotovi tržno vrednost nepremičnine.
ZIZ člen 7, 7/3, 38, 38/5, 52, 52/1, 52/3, 81, 81/3, 81/4, 82, 89, 91, 294b, 294b/1, 298č. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38a, 38a/1, 38a/2, 60, 60/3, 71, 71/2, 72, 73, 73/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 16.
izvršba z rubežem premičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes izvršitelja za pritožbo - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.
Izvajanja pritožbe v smeri, da obdolženi pri tem ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je bankovec, ki ga je izročil trgovki A. A. ponarejen, je sodišče prve stopnje preizkusilo tudi na način, da se je na glavni obravnavi samo prepričalo, da inkriminirani bankovec od pravega 200,00 evrskega bankovca odstopa že na prvi pogled. Z ugotovitvami, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je prvostopno sodišče vsa odločilna dejstva med seboj pravilno povezalo in posledično sprejelo povsem utemeljeni pravni in dejanski zaključek. Kaznivo dejanje je bilo namreč s tem, ko je obdolženi denar izročil prodajalki Trgovine S. dokončano ne glede na to, kako je A. A. v nadaljevanju ravnala. Okoliščina, ali je naprava inkriminirani bankovec zaznala s piskom ali ne, zatorej sploh ni merodajna. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah že presodilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 z izvršitveno obliko spravljanja ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja drugemu izroči ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Posledično pritožniki drugačne presoje obdolženčevega ravnanja ne morejo doseči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na vsebino izpodbijane odpovedi je bistveno, ali je C. C. v celoti in namesto svojega (dejanskega) dela prevzel (dejansko) delo tožnice. Teh dejstev pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, čeprav je priče o tem zasliševalo in njihove izpovedi v sodbi celo povzelo. Sodišče prve stopnje je zaključek o nezakonitosti izpodbijane odpovedi zmotno izpeljalo tudi iz ugotovitve, da se število zaposlenih na delovnem mestu skrbnik ključnih kupcev ni spremenilo, saj delo vseskozi opravljata dva zaposlena. Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi sicer res zapisala, da je prenehala potreba po delu treh zaposlenih na tem delovnem mestu in da bosta sedaj delo na tem delovnem mestu opravljala dva zaposlena, kar se je v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazalo kot nepravilno, saj se število zaposlenih delavcev na tem delovnem mestu ni zmanjšalo. Vendar pa je tožena stranka v svojih vlogah pojasnila te navedbe v odpovedi in navedla, da je C. C. štela za skrbnika ključnih strank v tujini in da je želela odpraviti razhajanje med delom, ki ga je dejansko opravljal, in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Tožnik je zaprosil za tridnevno odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi aktivnega sodelovanja na športni prireditvi. To prošnjo je mogoče uvrstiti pod določbo dela 42. člena ZDDO "zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu", kot tudi pod njen del "zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost." Glede na navedeno je tožena stranka imela zadostno pravno podlago, da bi ugodila tožnikovi vlogi za odobritev njegovi odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila.
Rok trajanja ukrepa odvzema otroka staršem po četrtem odstavku 174. člena DZ je vezan na dan izdaje tega ukrepa, ne pa na dan dejanskega (predhodnega in začasnega) odvzema otroka.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - služnost hoje in vožnje - vznemirjanje služnosti - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - navzočnost stranke - sprememba tožbe - nepopolno izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Iz izpovedb prič je jasno razvidno, da je zaradi namestitve betonskih stebrov in žice toženec oviran pri izvajanju služnosti. Zato je utemeljen tudi zahtevek na prepoved vznemirjanja služnosti.
neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Ker obsojenka doslej ni pokazala prav nobene pripravljenosti, da se ji izrečena kazen šestih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist ter se celo na pozive probacijske enote ter prvega sodišča sploh ni odzivala, njene sedanje prošnje, da naj se ji da še zadnja možnost za opravo dela v splošno korist, tudi pritožbenega sodišča ne prepričajo v njihovo iskrenost.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZFPPIPP člen 151, 151/3-2, 172, 172-3, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - omejitev dolžnikovih poslov - soglasje sodišča - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožnik je dolžan navesti jasne in konkretne razloge, s katerimi utemeljuje pritožbo, kar pomeni, da je dolžan konkretizirati dokaze, ki naj bi jih sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. Zgolj pavšalna navedba, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (katerih, pritožnik ni pojasnil), za to ne zadostuje.
V primeru, ko je uspeh v postopku odvisen izključno od mnenja izvedenca oziroma kjer se predlog za zaslišanje nanaša na ugotovitev o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
OZ člen 131.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine
Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ogleda kot fotografij v spisu ugotovilo, da vdolbina asfalta na mestu padca tožnice obsega približno 100 cm x 90 cm, najgloblji del vdolbine je od nivoja preostale asfaltne površine nižji za 6,5 cm, razpoka pa je dolga približno 30 cm, široka približno 3 do 4 cm in visoka (zob) 2 cm, pri čemer je pločnik dovolj širok, da se po njem vzporedno sprehaja več ljudi, ter da je sporna vdolbina v smeri tožničine hoje že na daleč dobro vidna in opazna, če ni zakrita s parkiranim avtomobilom, kar pa ni bila. Stanje pločnika na mestu padca je bilo torej tožnici vidno in bi se lahko, če bi bila dovolj pozorna na stanje pločnika in na svojo hojo, ob normalni pazljivosti temu poškodovanemu delu pločnika tudi izognila (če ga ne bi mogla prestopiti), še posebej glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporen pločnik dovolj širok, da po njem vštric hodi več ljudi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057344
ZPP člen 7, 8, 13, 212, 216, 216/1, 253, 253/1, 254.. ZDSS-1 člen 21.. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/3.. ZDR člen 182, 182/1, 182/3.. ZDR-1 člen 177, 177/1, 177/3.. ZOR člen 192, 206, 206/1, 414, 414/1, 388.. OZ člen 171, 186, 186/1, 365, 395, 395/1.
Do kršitev pravil pravdnega postopka ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja (II Ips 29/2018). Predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, popolno in razumljivo mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, mora biti torej obrazložen in konkretiziran. Ker toženec ni podal obrazloženih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenko zaslišati, kršitev določb postopka ni podana.
Naloga toženca kot skladiščnika je bila, da prevzame dostavljena sredstva za čiščenje in higieno (kamor se je uvrščalo tudi toaletni papir in papirnate brisače), s podpisom dobavnice pa je bil dolžan potrditi, da je bilo res dostavljenega toliko blaga, kot je navedeno na dobavnici. Ker je toženec potrjeval prejem papirja in brisač v (večjih) količinah, ki v resnici niso bile nikoli dobavljene, je (najmanj) opustil dolžno skrbnost, ki se je od njega kot delavca pričakovala. Toženčevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca. S tem je ravnal (najmanj) hudo malomarno in tako tožeči stranki, ki je plačala te (nikoli dobavljene) količine blaga, povzročil škodo.