ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 172, 172/1.. KZ-1 člen 258.. ZPosS člen 2.. Pravilnik o računovodstvu (2009) člen 12, 27.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - poslovna skrivnost - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje ne vsebuje oškodovalnega elementa (kršitev pravic, povzročene večje škode oziroma premoženjske škode), kar je eden od pomembnih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi iz 258. člena KZ-1.
Tožnikovo ravnanje sicer predstavlja kršitev delovnih obveznosti, saj je neutemeljeno zahteval podatke iz računovodstva za zasebne potrebe, vendar pa teža kršitve ne omogoča zaključka, da gre za hujšo kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 131.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine
Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ogleda kot fotografij v spisu ugotovilo, da vdolbina asfalta na mestu padca tožnice obsega približno 100 cm x 90 cm, najgloblji del vdolbine je od nivoja preostale asfaltne površine nižji za 6,5 cm, razpoka pa je dolga približno 30 cm, široka približno 3 do 4 cm in visoka (zob) 2 cm, pri čemer je pločnik dovolj širok, da se po njem vzporedno sprehaja več ljudi, ter da je sporna vdolbina v smeri tožničine hoje že na daleč dobro vidna in opazna, če ni zakrita s parkiranim avtomobilom, kar pa ni bila. Stanje pločnika na mestu padca je bilo torej tožnici vidno in bi se lahko, če bi bila dovolj pozorna na stanje pločnika in na svojo hojo, ob normalni pazljivosti temu poškodovanemu delu pločnika tudi izognila (če ga ne bi mogla prestopiti), še posebej glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporen pločnik dovolj širok, da po njem vštric hodi več ljudi.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZFPPIPP člen 151, 151/3-2, 172, 172-3, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - omejitev dolžnikovih poslov - soglasje sodišča - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožnik je dolžan navesti jasne in konkretne razloge, s katerimi utemeljuje pritožbo, kar pomeni, da je dolžan konkretizirati dokaze, ki naj bi jih sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. Zgolj pavšalna navedba, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (katerih, pritožnik ni pojasnil), za to ne zadostuje.
V primeru, ko je uspeh v postopku odvisen izključno od mnenja izvedenca oziroma kjer se predlog za zaslišanje nanaša na ugotovitev o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
predlog za izdajo začasne odredbe - prenehanje funkcije upravnika - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - nov upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - odpoved pogodbe - objava sklepa
Že z določitvijo navedenih obveznih sestavin listine je zadoščeno temu, da so etažni lastniki seznanjeni z odločitvijo, o kateri se glasuje. Pri tem objava predloga sklepa ni nujno na oglasni deski, kot navaja upnik, ampak v skladu z zakonom zadošča, da je sklep objavljen na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom (drugi odstavek 35. člena SZ-1). Zbiranje podpisov od vrat do vrat, ki ga navaja upnik, je najbolj neposreden način, da se vsak posamezen etažni lastnik lahko seznani z vsebino predloga sklepa in začetkom postopka glasovanja, tako je dodatna javna objava le drugotnega (dopolnilnega), nikakor pa odločilnega pomena.
zavrženje pritožbe - ustavitev kazenskega postopka - pravica do pritožbe - nepooblaščena oseba
Ker torej zagovornik obdolženega A. A. ni upravičenec za vložitev pritožbe v imenu B. B. (člen 367 ZKP), je njegova pritožba nedovoljena, ker je bila vložena s strani nepooblaščene osebe, zato je pritožbeno sodišče tako pritožbo, brez, da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti v pritožbi navedenih očitkov, zavrglo (določba člena 390 ZKP), saj jo je podala oseba, ki nima pravice do vložitve take pritožbe.
Izvajanja pritožbe v smeri, da obdolženi pri tem ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je bankovec, ki ga je izročil trgovki A. A. ponarejen, je sodišče prve stopnje preizkusilo tudi na način, da se je na glavni obravnavi samo prepričalo, da inkriminirani bankovec od pravega 200,00 evrskega bankovca odstopa že na prvi pogled. Z ugotovitvami, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je prvostopno sodišče vsa odločilna dejstva med seboj pravilno povezalo in posledično sprejelo povsem utemeljeni pravni in dejanski zaključek. Kaznivo dejanje je bilo namreč s tem, ko je obdolženi denar izročil prodajalki Trgovine S. dokončano ne glede na to, kako je A. A. v nadaljevanju ravnala. Okoliščina, ali je naprava inkriminirani bankovec zaznala s piskom ali ne, zatorej sploh ni merodajna. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah že presodilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 z izvršitveno obliko spravljanja ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja drugemu izroči ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Posledično pritožniki drugačne presoje obdolženčevega ravnanja ne morejo doseči.
fikcija vročitve - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je pošta dolžnici odpovedala uporabo poštnega predala. Prav tako ni bistveno, da je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že pred zaprtjem poštnega predala in je že takrat veljavno nastopila fikcija vročitve. Do odpovedi uporabe poštnega predala in vrnitve sklepa o izvršbi sodišču je namreč prišlo po izteku ugovornega roka, zaradi česar ravnanje pošte ni v ničemer vplivalo na možnost dolžnice, da bi se, če bi sledila svoji zakonski obveznosti redno prazniti poštni predal (prvi odstavek 139.b člena ZPP), s sklepom o izvršbi seznanila dovolj zgodaj, da bi zoper sklep o izvršbi lahko vložila pravočasen ugovor.
Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati.
ustavitev postopka - doplačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - nepravilna referenca - pravica do sodnega varstva
Tožeča stranka je ob plačilu navedla (sicer nepravilno) referenco, kar pomeni, da se ni mogla zavedati, da mora predložiti ustrezno potrdilo, ker referenca ni pravilna. Zato glede na podatke, s katerimi v času odločanja razpolaga, višje sodišče o plačilu sodne takse ne dvomi. Stališče, po katerem bi bilo treba kljub pravočasnem plačilu sodne takse v obravnavanem sporu postopek ustaviti, ker tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila potrdila o plačilu zaradi napačne reference, bi v okoliščinah obravnavane zadeve po presoji višjega sodišča nesorazmerno poseglo v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
OZ člen 112.. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za magistre farmacije (2000) člen 21.
razveza pogodbe - specializacija - spremenjene okoliščine - dogovor strank o podaljšanju rokov za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti
Zamuda z izpolnitvijo obveznosti ni bila nepredvidljiva oziroma nepričakovana okoliščina, saj sta stranki v pogodbi o specializaciji za primer krivdne zamude toženke predvideli nastanek terjatve za vračilo stroškov izpopolnjevanja. Poleg tega je toženka to obveznost do dneva vložitve tožbenega zahtevka za razvezo že izpolnila, kar pomeni, da v času odločanja o zahtevku ni bila več v zamudi. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji iz 112. člena OZ.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je do zamude pri zaključku specializacije prišlo zaradi objektivnega zadržka, za katerega toženki ni mogoče pripisati odgovornosti.
ZPP člen 7, 8, 185, 185/3, 186, 212, 214, 243, 319. OZ člen 179, 365, 378.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - hoja po stopnicah - predhodne poškodbe - razpravno načelo - navedbe stranke v postopku - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine - pretrganje zastaranja - zakonske zamudne obresti - delegacija pristojnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Pritožbeni očitek tožene stranke, da so razlogi sodbe glede odločitve o dosojeni odškodnini iz razloga tožničinih predhodnih poškodb in degenerativnih sprememb nejasni, ne drži, kar je tudi bilo že pojasnjeno. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je namreč natančna, prepričljiva in s pravnim zaključkom ter temelji na izvedencu medicinske stroke, ki ne vzbuja dvoma, saj je dejanske okoliščine izvedenec ugotovil po pregledu medicinske dokumentacije tožnice in po osebnem pregledu. Izvedenec je tako nedvomno zaključil, da predhodne poškodbe in degenerativno stanje pri tožnici ni vplivalo na potek poškodb in zdravljenja zadobljenih v škodnem dogodku. Pojasniti je, da pravdni postopek temelji na razpravnem načelu, v skladu s katerim je breme zbiranja dokaznega gradiva na pravdnih strankah (7. in 212. člen ZPP). Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in z njegovo pomočjo se ugotavljajo dejstva glede katerih sodišče nima posebnega strokovnega znanja, kadar je to potrebno (243. člen ZPP). Tožeča stranka je torej tista, ki mora zatrjevati in nato dokazati obseg in višino škodo in izvedba dokaza s pridobitvijo mnenja izvedenca medicinske stroke je ključna, saj zapolnjuje vrzel sodišča na področju medicinskega znanja.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZFPPIPP člen 121.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - prejem obvestila - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - domneva umika pritožbe
V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bil dolžnik o prispelem pismu obveščen, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.
Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnik v tem postopku tega niti ni poskušal (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, pač pa, da ni prejel plačilnega naloga).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - krajši delovni čas - ravnatelj
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima ravnatelj (tožnik) po prenehanju mandata pravico do zaposlitve v zavodu, v katerem je bil ravnatelj, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.
Toženka je bila dolžna tožniku po preteku njegovega mandata ponuditi le zaposlitev za delovni čas, kot je bil dogovorjen po tej pogodbi o zaposlitvi, torej s polnim delovnim časom. Obveznost zaposlitve s krajšim delovnim časom ne izhaja iz določbe osmega odstavka 109. člena ZOFVI, ki se nanaša na dopolnjevanje učne obveze v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Obsojenka in njena zagovornica z opravljenimi poizvedbami pri Upravni enoti in Pošti Slovenije ter pridobljenimi podatki nista bili seznanjeni, zato obramba ni imela možnosti, da bi se o njih izjasnila in jim morebiti tudi vsebinsko nasprotovala. Sodišče prve stopnje je obsojenki onemogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju in ji s tem odvzelo možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bili za odločitev prvostopenjskega sodišča nedvomno pomembni. S tem ji je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.
Sodišče prve stopnje je glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v izpodbijani sodbi, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nevednosti
Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 149, 149/5, 224, 224/4, 396, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prepozen predlog - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vročilnica - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055969
ZIZ člen 27, 27/1, 215, 245b. OZ člen 385, 385/1, 385/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - alternativna obveznost - izbira med alternativnimi obveznostmi - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve
Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo z označbo predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, izčrpal svojo pravico izbire predmeta izvršbe, dolžnik pa ga je kot nesporno prav tako obvestil o svoji izbiri, da izpolni nedenarno terjatev, zato upnik nima upravičenja predlagati zavarovanja z namenom zavarovanja denarne terjatve po istem izvršilnem naslovu, kot je že predlagal izvršbo. Izvršilni naslov je v tem smislu, ker je obveznost postala enostavna, nedenarna, namreč že izčrpan.
ZIZ člen 7, 7/3, 38, 38/5, 52, 52/1, 52/3, 81, 81/3, 81/4, 82, 89, 91, 294b, 294b/1, 298č. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38a, 38a/1, 38a/2, 60, 60/3, 71, 71/2, 72, 73, 73/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 16.
izvršba z rubežem premičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes izvršitelja za pritožbo - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.
splošni pogoji zavarovanja - zamolčanje podatkov - sklenitev zavarovalne pogodbe - ničnost zavarovalne pogodbe - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave
Zavarovalnica je v tem postopku toženka in njen bistven ugovor je strnjen v povedi: "Glede na dejstvo, da so bila zamolčana bistvena dejstva o zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih tožena stranka ne bi sklenila zavarovalne pogodbe, tožena stranka meni, da so podani pogoji iz splošnih pogojev, na podlagi katerih ni dolžna izplačati zavarovalnine". Ta dejstva se podrejajo določbi 922. člena OZ, ki je umeščena med "Splošne določbe" in "Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja" ter vsebuje kogentno (prisilno) določbo, ki glasi:"(2) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali če je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal."