pravno odločilna dejstva - vročitev plačilnega naloga - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pravnomočnost
Ker iz overjenih fotokopij plačilnih nalogov jasno in nedvoumno izhaja, da so storilcu bili vsi plačilni nalogi vročeni osebno na kraju storitve prekrška, kar je tudi potrdil s svojim podpisom, so pritožbene trditve, da storilcu plačilni nalogi niso bili pravilno vročeni, brez vsakršne osnove. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo nobenih pomislekov v pravilnost ugotovitve pravnomočnosti plačilnih nalogov zaradi česar je smiselno uveljavljani pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljen.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 13, 14, 15.. ZDoh-2 člen 37, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/6.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 7, 7/3.
V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
procesna legitimacija upnika - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - identiteta zahtevkov - pravnomočnost odločitve - objektivne meje pravnomočnosti - formalna nesklepčnost tožbe (nepopolnost tožbe) - določenost tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti - cesija terjatve
Če sodišče odloči o vsebinsko nesklepčni tožbi, spada takšna odločitev med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo konkretni življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialno pravo, to je tudi dejstev, ki jih tožnik ni navedel in zato nove tožbe na isti dejstveni podlagi, na kompleksu dejstev, na katerem temelji pravnomočna sodba o nesklepčnem tožbenem zahtevku, ni mogoče več uveljavljati. Če pa gre za formalno nesklepčnost tožbe, če sam tožbeni zahtevek ni dovolj jasen in konkretiziran, če iz njega ni mogoče ugotoviti, na katera konkretna dejstva točno se nanaša, pride v poštev ravnanje po 105. členu ZPP.
Če sodišče meritorno odloči o nesubstanciranem zahtevku, niti iz tožbe niti iz sodbe ni razvidno, o katerem zahtevku (oz. o kateri terjatvi) je bilo odločeno, in kako preveriti identiteto obeh zahtevkov.
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. V takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
ZPP člen 212, 254, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 41-2, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovo trditvijo, da pri njem zdravljenje ni končano, pravilno poudarilo, da je treba stanje invalidnosti ugotavljati tudi, če je predvideno še nadaljnje zdravljenje ali diagnostika. Bistveno je, da gre za dokončno stanje in da kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.
V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi ZINDNO, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.
Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav s težavo, še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
zavrženje tožbe - pristojnost za odločanje - sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - javnopravno razmerje - postavitev prometne signalizacije - prometna ureditev - cestni promet - pravica do zdravega življenjskega okolja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - splošno koristna dejavnost - škoda, ki presega običajne meje - ukrepi za preprečitev škode - imisije - kršitev osebnostnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - določen tožbeni zahtevek
Glede imisij, ki izvirajo iz splošno koristnih dejavnosti, veljata tretji in četrti odstavek 133. člena OZ, ki izključujeta uporabo prvega in drugega odstavka tega člena. Kadar škoda izvira iz splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej nima odstranitvenega in opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ. Ima pa pravno varstvo za zagotovitev ukrepov za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje po četrtem odstavku 133. člena OZ, ki je blažje varstvo v primerjavi z varstvom iz prvega in drugega odstavka 133. člena OZ.
Upnik mora najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni.
V primeru, ko škoda izvira iz dovoljene splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej ima sodno varstvo, vendar je zahtevku mogoče ugoditi le pod pogojem, da škoda presega običajne meje. Civilnopravno razmerje je namreč vzpostavljeno le v delu, kolikor škoda presega običajne meje.
Sodišče mora upoštevati, prvič, da je glede na sodno prakso treba odgovorni osebi prepustiti, da sama izbere med ukrepi za preprečitev nastanka škode, in drugič, da mora biti zahtevek vendarle čim bolj določno postavljen.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Nasprotni udeleženec v obeh pritožbah pravilno izpostavlja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica A. A., ki ni sodelovala na nobenem naroku za izrek ukrepa po ZPND, ne dne 11. in 18. januarja in ne 1. februarja 2022. Vse naroke, na katerih so se izvajali dokazi (dokazni zaključki sklepa pa temeljijo na oceni teh dokazov), je opravila in vodila višja sodnica B. B.
V obravnavani zadevi pa ne gre za situacijo, ko bi bil izpodbijani sklep izdal sodnik, ki je sodeloval na naroku oziroma narokih, obrazložitev sklepa pa izdelal drug sodnik, kateremu je bila zadeva nato dodeljena. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan na naroku dne 1. 2. 2022 (glede na vsebino opombe in podatke v spisu je sodnica na naroku uporabila možnost, ki jo nudi tretji odstavek 321. člena ZPP, in se odločila, da bo sodbo izdala pisno), pač pa po njegovem zaključku, in sicer 14. 2. 2022. Predmetna zadeva se torej ni zaključila 1. 2. 2022, kot je navedeno v opombi predložitvenega poročila. V izpodbijanem sklepu z dne 14. 2. 2022 je v uvodu in na mestu podpisa navedeno ime sodnice A. A., ki je sklep tudi podpisala. V primeru tega sklepa tako ne gre zgolj za pisno izdelavo obrazložitve že prej izdanega sklepa. Sodnica A. A. po obrazloženem ne bi smela izdati izpodbijanega sklepa, saj ni sodelovala na naroku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
Čeprav je obravnavano kaznivo dejanje po zakonskem opisu sestavljeno iz več različnih ravnanj, se je strinjati s sodiščem prve stopnje, da med obdolženčevo opustitvijo plačila odpravnine delavcem iz obdobja od 27. 12. 2012 do 17. 1. 2013 in opustitvijo plačila plače ter regresa delavcem iz obdobja 1. 9. 2017 do 18. 9. 2017 ni podana časovna kontinuiteta in zlasti, da obdolženi niti po opisu dejanja v vmesnem času ni storil ničesar takšnega, kar bi navedena ravnanja v izvršitvenem smislu povezovalo do stopnje, ko bi bilo treba ugotoviti, da je posredi t. i. trajajoče kaznivo dejanje.
SPZ člen 154, 154/2. ZGD-1 člen 132. ZBan-2 člen 37.
hipoteka na nepremičnini - izbrisna pobotnica - izstavitev izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pogoji za izbris - plačilo terjatve - dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila - zastopanje pravne osebe - zastopanje banke - uprava - pooblastilo za zastopanje družbe
Tožena stranka je banka, organizirana kot delniška družba. ZBan-2 določa, da banko zastopa in predstavlja uprava. Kot izhaja iz dokumenta Razkritje glede ureditev upravljanja v Banki A. je kreditni odbor osrednji organ odločanja o vseh transakcijah s kreditnim tveganjem. Navedeno pa ne pomeni, da lahko kreditni odbor podaja pravno zavezujoče izjave nasproti tretjim osebam, temveč zgolj odloča o kreditnem tveganju. Kreditni odbor kot notranji organ banke ni pristojen za sklepanje pogodb oziroma podajanje zavezujočih izjav nasproti tretjim osebam.
stroški postopka - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov
Izpodbijani sklep je posledica uspeha tožeče stranke v predmetni pravdni zadevi, saj mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - splošna razdelitvena masa - prenehanje ločitvene pravice
ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase.
Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.
rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pravnega sredstva
Že sama narave pravice do pravnega sredstva ter zahteva po pravni varnosti, ki izhaja iz načela pravne države, narekuje potrebo po omejevanju pravice do pravnega sredstva. Zato so v procesnih zakonih določeni roki za vložitev pravnega sredstva zoper odločbe oblastnih organov in v kolikor v predpisanem roku pravno sredstvo ni vloženo, o njem ni več mogoče vsebinsko odločati oziroma presojati njegove utemeljenosti.