ZUPJS člen 42, 42/2, 42/3, 42/4.. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118.
stroški predsodnega postopka - sprememba sodbe
Center za socialno delo je z odločbo z dne 16. 6. 2020, to je potem, ko mu je tožnik dne 29. 5. 2020 poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine, na novo odločil o posamezni pravici. V obrazložitvi citirane prvostopne odločbe z dne 16. 6. 2020 je jasno navedeno, da je tožnik na pristojni Center za socialno delo sporočil spremembo vrste periodičnih dohodkov in ni mogoče zaključiti drugače, torej, da je tožnik s sporočilom uveljavljal določene pravice.
Ker je šlo v obravnavanem primeru za dejanski stan iz drugega in tretjega odstavka 42. člena ZUPJS in je Center za socialno delo o posameznih pravicah na novo odločil z odločbo z dne 16. 6. 2020 skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 42. člena ZUPJS oziroma je bil tožnik s pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo uspešen, je skladno z drugim odstavkom 113. člena v zvezi z 118. členom ZUP upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja v višini 186,66 EUR.
ugovor zoper plačilni nalog - pravočasnost ugovora - začetek teka roka za vložitev ugovora - opozorilo - res iudicata
Ker opozorila iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 sklep pritožbenega sodišča ni imel, je sodišče prve stopnje z dopisom tožnika med drugim opozorilo, da rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog začne teči naslednji dan po vročitvi tega dopisa. Ker je tožnik vložil ugovor v osmih dneh od prejema tega dopisa, bi torej moralo sodišče prve stopnje o njem meritorno odločiti.
upravičeni razlogi - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim predlagatelj taksne oprostitve ne more razpolagati, če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ni zakrivil po lastni volji.
zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje v izreku sodbe
Sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je zavrnilo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.
ZP-1 člen 202.č, 202.č/1. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odgovornost za prekršek
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.
Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.
Čeprav je obravnavano kaznivo dejanje po zakonskem opisu sestavljeno iz več različnih ravnanj, se je strinjati s sodiščem prve stopnje, da med obdolženčevo opustitvijo plačila odpravnine delavcem iz obdobja od 27. 12. 2012 do 17. 1. 2013 in opustitvijo plačila plače ter regresa delavcem iz obdobja 1. 9. 2017 do 18. 9. 2017 ni podana časovna kontinuiteta in zlasti, da obdolženi niti po opisu dejanja v vmesnem času ni storil ničesar takšnega, kar bi navedena ravnanja v izvršitvenem smislu povezovalo do stopnje, ko bi bilo treba ugotoviti, da je posredi t. i. trajajoče kaznivo dejanje.
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge
Pritožnika je namreč sodišče pozvalo k dopolnitvi njegove vloge, vendar pritožnik v danem roku svoje vloge ni dopolnil, zato jo je prvostopno sodišče kot nepopolno utemeljeno zavrglo.
Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav s težavo, še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
pravica do delne pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj
Skupno delovnopravnim predpisom v spornem obdobju je, da se je za delo preko polnega delovnega časa, ki se je lahko štelo kot poseben delovni pogoj, upoštevalo le tisto delo, ki je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno. Takšno delo je moralo biti opredeljeno v splošnem aktu delodajalca, ta pa je moral biti v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Delo preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1977 do 1985 je bilo vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane. Tožnik je delo preko polnega delovnega časa opravljal v precejšnjem številu ur, nepričakovanost in izjemnost takšnega dela pa ni dokazana.
prepozna vloga - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona
Ker bi oškodovanec kot tožilec kazenski pregon zoper obdolženca pri sodišču lahko začel v 30 dneh od vročitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, o čemer je bil v sklepu izrecno poučen, česar pa ni storil oziroma je to storil prepozno, se odločitev prvostopnega sodišča pokaže kot pravilna in zakonita.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZPP člen 181, 274, 343, 343/1, 355.. ZUP člen 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72.. URS člen 157.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - pravica do vdovske pokojnine - pravni interes za vložitev tožbe - razveljavitev sklepa
Le zato, ker je sodna odločba namesto sklepa nepravilno poimenovana kot sodba, čeprav je identificirana s pravilno opr. št. ter datumom izdaje, ni mogoče zaključiti, da je redno pravno sredstvo uveljavljeno zoper sodbo, ki še ni bila izdana. Že iz navedenih razlogov je potrebno sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022 na podlagi 3. odst. 365. člena ZPP kot nezakonit razveljaviti.
Pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti dopustno ugotavljati. Zaradi navedenega tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo ob neizkazani pravni koristi mogoče zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nepravilno postopalo prvostopenjsko sodišče.
Pritožbeno sodišče verjame storilcu, da mu izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko povzroči določene neugodne posledice v smislu oteženega prevoza na delo, vendar glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ne more sprejeti drugačne odločitve glede izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
procesna legitimacija upnika - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - identiteta zahtevkov - pravnomočnost odločitve - objektivne meje pravnomočnosti - formalna nesklepčnost tožbe (nepopolnost tožbe) - določenost tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti - cesija terjatve
Če sodišče odloči o vsebinsko nesklepčni tožbi, spada takšna odločitev med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo konkretni življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialno pravo, to je tudi dejstev, ki jih tožnik ni navedel in zato nove tožbe na isti dejstveni podlagi, na kompleksu dejstev, na katerem temelji pravnomočna sodba o nesklepčnem tožbenem zahtevku, ni mogoče več uveljavljati. Če pa gre za formalno nesklepčnost tožbe, če sam tožbeni zahtevek ni dovolj jasen in konkretiziran, če iz njega ni mogoče ugotoviti, na katera konkretna dejstva točno se nanaša, pride v poštev ravnanje po 105. členu ZPP.
Če sodišče meritorno odloči o nesubstanciranem zahtevku, niti iz tožbe niti iz sodbe ni razvidno, o katerem zahtevku (oz. o kateri terjatvi) je bilo odločeno, in kako preveriti identiteto obeh zahtevkov.
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. V takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
SPZ člen 154, 154/2. ZGD-1 člen 132. ZBan-2 člen 37.
hipoteka na nepremičnini - izbrisna pobotnica - izstavitev izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pogoji za izbris - plačilo terjatve - dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila - zastopanje pravne osebe - zastopanje banke - uprava - pooblastilo za zastopanje družbe
Tožena stranka je banka, organizirana kot delniška družba. ZBan-2 določa, da banko zastopa in predstavlja uprava. Kot izhaja iz dokumenta Razkritje glede ureditev upravljanja v Banki A. je kreditni odbor osrednji organ odločanja o vseh transakcijah s kreditnim tveganjem. Navedeno pa ne pomeni, da lahko kreditni odbor podaja pravno zavezujoče izjave nasproti tretjim osebam, temveč zgolj odloča o kreditnem tveganju. Kreditni odbor kot notranji organ banke ni pristojen za sklepanje pogodb oziroma podajanje zavezujočih izjav nasproti tretjim osebam.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.