ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 121, 121/1, 302, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 314a. ZPP člen 350, 350/3.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - nadomestni sklep - začetek teka roka za pritožbo - prekoračitev trditvene podlage - trditveno breme - dokazi - prijava terjatev - priložene listine - neposredno izvršljiv notarski zapis
V 314.a členu ZFPPIPP je določeno posebno pravilo o začetku teka rokov v primeru, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba. V takem primeru začne teči enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, ki je določen v četrtem odstavku 300. člena ZFPPIPP, od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi.
Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev.
Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.
Ločitvena pravica ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo niti na podlagi izvršilnega naslova. Upnik, katerega zavarovana terjatev je prerekana, mora uveljavljati zahtevek za ugotovitev te terjatve. Sodišče prve stopnje je zato na pravdo za ugotovitev obstoja terjatev ter glede ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev pravilno napotilo upnika Banka A. d. d.
Sodišče je tožnici za zlom zunanjega gležnja levega zgornjega skočnega sklepa, zvin levega kolena in udarnino hrbtnega dela prsnega koša, ki jih je zadobila v škodnem dogodku, prisodilo 10.900 EUR, kar predstavlja približno devet povprečnih neto plač.
Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 381.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 18, 18/3, 22, 22/2.
plačilo zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Odločitev tožene stranke, ki jo je presojalo sodišče v sporu o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo, je bila nepravilna in nezakonita. To pa pomeni, da bi tožena stranka, če bi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo pravilno ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času v obdobju od 1. 3. 2018 do 24. 6. 2018, morala že tedaj izplačati tudi nadomestilo plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka namreč ne navaja, da bi obstajali kakršnikoli razlogi na strani tožnika, zaradi katerih do tega nadomestila ne bi bil upravičen. Ker pa je to storila šele po koncu sodnega postopka, je prišla v zamudo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo utemeljiti zgolj na izvedenskem mnenju. Ravno zaradi dejstva, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je postavilo izvedenski organ, ki je proučil medicinsko dokumentacijo v spisu. Ni sodišče tisto, ki bi tolmačilo medicinske izvide, temveč je to stvar izvedenca, ki ima zato tudi ustrezno znanje. Pritožbene navedbe, da bi torej moralo sodišče večjo težo pokloniti posameznim izvidom, so zato neutemeljene.
stroški postopka - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov
Izpodbijani sklep je posledica uspeha tožeče stranke v predmetni pravdni zadevi, saj mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
zavrženje tožbe - pristojnost za odločanje - sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - javnopravno razmerje - postavitev prometne signalizacije - prometna ureditev - cestni promet - pravica do zdravega življenjskega okolja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - splošno koristna dejavnost - škoda, ki presega običajne meje - ukrepi za preprečitev škode - imisije - kršitev osebnostnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - določen tožbeni zahtevek
Glede imisij, ki izvirajo iz splošno koristnih dejavnosti, veljata tretji in četrti odstavek 133. člena OZ, ki izključujeta uporabo prvega in drugega odstavka tega člena. Kadar škoda izvira iz splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej nima odstranitvenega in opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ. Ima pa pravno varstvo za zagotovitev ukrepov za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje po četrtem odstavku 133. člena OZ, ki je blažje varstvo v primerjavi z varstvom iz prvega in drugega odstavka 133. člena OZ.
Upnik mora najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni.
V primeru, ko škoda izvira iz dovoljene splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej ima sodno varstvo, vendar je zahtevku mogoče ugoditi le pod pogojem, da škoda presega običajne meje. Civilnopravno razmerje je namreč vzpostavljeno le v delu, kolikor škoda presega običajne meje.
Sodišče mora upoštevati, prvič, da je glede na sodno prakso treba odgovorni osebi prepustiti, da sama izbere med ukrepi za preprečitev nastanka škode, in drugič, da mora biti zahtevek vendarle čim bolj določno postavljen.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.
ZVoz-1 člen 56, 56/10, 56/11. ZP-1 člen 156, 156-4, 163, 163/9.
prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija
Obdolženec je namreč voznik, ki je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko se mu je izvrševala sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, zato ne gre za prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ki sankcionira voznike, ki vozijo motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52, 52/1, 52/1-a, 52/2, 52/2-b, 52/3.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (2009) člen 12.. ZPIZ-1 člen 5, 36, 39, 50, 406, 409.. ZPIZ-2 člen 4.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba - vajeništvo - zavrnitev dokaznih predlogov
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letih od 1961 do 1963 urejal ZPZ/57 in ne TZPZ/64. Po ZPZ/57 so za starostno pokojnino bile obvezno zavarovane osebe v delovnem razmerju (12. člen) ali osebe, ki so opravljale samostojni poklic (13. člen). V 49. členu ZPZ/57 je bilo izrecno določeno, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec vajenec, ki se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši primere iz 27. člena zakona. Čas vajeniške dobe, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v letih 1961 do 1963 ni bil nikoli všteven v zavarovalno dobo, saj vajenci po takratnih izobraževalnih programih niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah 12. do 16. člena ZPZ/57, kot zmotno in brez kakršnekoli dejanske in pravne podlage zatrjuje pritožba. V dosedanji sodni praksi je bilo dosledno poudarjeno, da so bili vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom sicer zdravstveno zavarovani za vse zavarovane primere, ne pa pokojninsko invalidsko po takratnih predpisih. Torej niti po ZPZ/57.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 13, 14, 15.. ZDoh-2 člen 37, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/6.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 7, 7/3.
V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Nasprotni udeleženec v obeh pritožbah pravilno izpostavlja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica A. A., ki ni sodelovala na nobenem naroku za izrek ukrepa po ZPND, ne dne 11. in 18. januarja in ne 1. februarja 2022. Vse naroke, na katerih so se izvajali dokazi (dokazni zaključki sklepa pa temeljijo na oceni teh dokazov), je opravila in vodila višja sodnica B. B.
V obravnavani zadevi pa ne gre za situacijo, ko bi bil izpodbijani sklep izdal sodnik, ki je sodeloval na naroku oziroma narokih, obrazložitev sklepa pa izdelal drug sodnik, kateremu je bila zadeva nato dodeljena. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan na naroku dne 1. 2. 2022 (glede na vsebino opombe in podatke v spisu je sodnica na naroku uporabila možnost, ki jo nudi tretji odstavek 321. člena ZPP, in se odločila, da bo sodbo izdala pisno), pač pa po njegovem zaključku, in sicer 14. 2. 2022. Predmetna zadeva se torej ni zaključila 1. 2. 2022, kot je navedeno v opombi predložitvenega poročila. V izpodbijanem sklepu z dne 14. 2. 2022 je v uvodu in na mestu podpisa navedeno ime sodnice A. A., ki je sklep tudi podpisala. V primeru tega sklepa tako ne gre zgolj za pisno izdelavo obrazložitve že prej izdanega sklepa. Sodnica A. A. po obrazloženem ne bi smela izdati izpodbijanega sklepa, saj ni sodelovala na naroku.
Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost odredbe - voznik motornega vozila - svetlobni in zvočni signali - ustavitev vozila
Četudi sta policista do obdolženca pristopila šele v trenutku, ko se je ta nahajal izven vozila in hodil po javni površini, ni prav nobenega dvoma o tem, da je tik pred tem vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Dejstvo, da sta policista začela postopek zoper obdolženca, ko se je slednji nahajal izven vozila na poti peš domov, za odločitev o predmetni zadevi zato ni bistvenega pomena.
Pravilna izvedba postopka ustavljanja z zvočnimi in svetlobnimi signali lahko vpliva le na presojo odgovornosti za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP, na zakonitost odreditve preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa ne more vplivati, saj je za odreditev preizkusa z elektronskim alkotestom bistvena okoliščina, da je policist osebo, ki ji je odredil preizkus alkoholiziranosti, predhodno zaznal kot voznika v cestnem prometu.
pravica do delne pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj
Skupno delovnopravnim predpisom v spornem obdobju je, da se je za delo preko polnega delovnega časa, ki se je lahko štelo kot poseben delovni pogoj, upoštevalo le tisto delo, ki je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno. Takšno delo je moralo biti opredeljeno v splošnem aktu delodajalca, ta pa je moral biti v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Delo preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1977 do 1985 je bilo vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane. Tožnik je delo preko polnega delovnega časa opravljal v precejšnjem številu ur, nepričakovanost in izjemnost takšnega dela pa ni dokazana.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.