ZPP člen 112, 350, 350/2, 360, 360/1, 365, 365-2, 366. OZ člen 766.
zamuda roka - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mandat
V teoriji je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.
Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu OZ. Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča - vračilo predujma - stečajna masa
Upravitelj je glede na višino zahtevka iz izpodbojne tožbe lahko utemeljeno pričakoval, da se bo za vtoževani in kasneje tudi prisojeni znesek stečajna masa povečala, kar se ni zgodilo, saj mu je na podlagi pravnomočne sodbe od dolžnikovega dolžnika uspelo doseči le plačilo 500,00 EUR. Ker pa so v zvezi z izpodbojno tožbo in predlogom za izvršbo nastali odvetniški stroški, in ker je po plačilu teh v stečajni masi le še znesek 4,71 EUR, za vračilo sredstev v dobro proračuna sodišča v višini celotnega zneska založenega predujma 1.955,00 EUR ni podlage v osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP, saj vrednost unovčene stečajne mase, glede na to, da je bila ta porabljena za plačilo stroškov postopka, znaša le še 4,71 EUR.
spor o pristojnosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - premoženjskopravni spor - razmerja med etažnimi lastniki - plačilo prispevka v rezervni sklad
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ne gre namreč za gospodarski spor, saj tožniki niso osebe, navedene v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, kot tudi ne samostojni podjetniki posamezniki po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi določb 482., 483. ali 484. člena ZPP. Zato je za odločanje pristojno okrajno sodišče.
Tožnik v tem sporu zahteva plačilo dnevnic za izobraževanje v tujini, na katerega je bil napoten od 16. 1. 2014 do 11. 4. 2014, in sicer kot razliko (prikrajšanje) med zneskom t. i. "ameriške" dnevnice 11,70 USD dnevno, ki ga je prejel, in predvidenim zneskom dnevnice 48,00 USD dnevno iz Odločitve za napotitev pripadnika SV na izobraževanje in usposabljanje z dne 3. 12. 2013 in Predloga napotitve na izobraževanje v tujino.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je toženka zavezala le k izplačilu nadomestila plače in kritju drugih stroškov izobraževanja, ne pa tudi k izplačilu dnevnic (niti v izplačani višini 11,70 USD niti v višini 48,00 USD, ki je bila predhodno predvidena v dokumentaciji toženke).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056977
KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 18, 355, 355/2, 445.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - pričakovana zasebnost - kršitev tajnosti občil - status oškodovanca - indična sodba - in dubio pro reo - tek zakonskih zamudnih obresti - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - seja pritožbenega sodišča - obveščanje strank o seji senata
Varstvo elektronskih komunikacij je zagotovljeno tako v 139. kot v 221. členu KZ-1. Kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu KZ-1 inkriminira seznanjanje s sporočilom, ki se prenaša z elektronskim komunikacijskim sredstvom, kaznivo dejanje napada na informacijski sistem po 221. členu KZ-1 pa se nanaša na neupravičen vstop ali vdor ali prestrezanje podatkov (prvi odstavek) oziroma na neupravičeno uporabo, spremembo, preslikavo, prenos, oziroma uničenje podatkov oziroma oviranje prenosa, dostopa oziroma delovanja informacijskega sistema (drugi odstavek).
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 221. člena KZ-1 stori kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega. Izmed možnih izvršitvenih ravnanj se obdolženki po citirani določbi očita neupravičen vstop (ne pa vdor) v informacijski sistem. Razlika med neupravičenim vstopom in vdorom v informacijski sistem je v tem, da neupravičen vstop pomeni neupravičeno pridobitev vpogleda v informacijski sistem, vdor pa je vstop z obidom, onesposobitvijo in drugačnim onemogočanjem varnostnih mehanizmov ali kršitvijo varnostnih ukrepov informacijskega sistema ali z uporabo tehničnih sredstev. Vdor je zato vedno neupravičen, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pa mora biti neupravičen tudi vstop. Neupravičen vstop pomeni vstop, za katerega storilec nima dovoljenja. To dovoljenje pa je treba razlagati široko, tudi v smislu privolitve lastnika ali uporabnika. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja ali kljub njegovemu nesoglasju.
V primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje.
Zakonske zamudne obresti od dolgovanega zneska (višine škode kot glavnice) ne tečejo od nastanka škode, ampak od seznanitve obdolženke s premoženjskopravnim zahtevkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055977
ZIZ člen 1, 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 74, 74/1, 192, 193. ZN člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/1-6. ZPP člen 7, 7/1, 212, 354/1. OZ člen 347, 356, 369.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika z neposredno izvršitvijo obveznosti - omejitev odgovornosti - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - dopolnitev razlogov - zastaranje terjatve - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi bila odgovornost B. B. za poplačilo dolga omejena zgolj na nepremičnine, nasprotno je jasno zapisano, da lahko upnik v primeru, da dolžnik (B. B.) in zastavitelj (C. d.o.o.) ne bosta izpolnjevala svojih obveznosti, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku s prodajo zastavljenih nepremičnin kakor tudi s prodajo drugega premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na katerem koli računu ali premoženju dolžnika. Dolžnik torej za dolg odgovarja z vsem svojim premoženjem, zato je njegov ugovor omejene odgovornosti neutemeljen, prav tako kot so neutemeljene tudi ugovorne navedbe, da je svoje jamstvo za poplačilo kreditnega razmerja izčrpal, ker so bile zastavljene nepremičnine že prodane.
Pravni red ne daje podlage za zahtevo, da bi notarski zapis moral biti opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Notarski zapis namreč ni odločba in učinka pravnomočnosti niti ne more pridobiti, kvaliteto izvršljivosti, ki je pogoj, da ima naravo izvršilnega naslova, pa ima, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Morebitne predhodne obremenitve nepremičnine ne preprečujejo izvršbe v korist upnika s slabšim vrstnim redom.
Oprava izvršbe zaradi poplačila upnikove denarne terjatve že po sami naravi in vsebini zmeraj predstavlja poseg v dolžnikovo premoženje, s katerim je dolžnik ob dejstvu, da obveznosti ni plačal, lahko računal že od leta 2010 dalje, ko je terjatev zapadla, oziroma vsaj od leta 2012 dalje, ko je upnik začel s postopki njene izterjave. Poseg v premoženje v okviru prisilne realizacije terjatve predstavlja le logično posledico in neločljivi ter neizogibni del vsake izvršbe, tega pa po večinskem stališču sodne prakse ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
ZP-1 člen 6a, 29, 53, 136, 136/1, 136/1-9, 185/1, 185/2. ZEPI člen 48, 48/1, 48/1-6.
postopek o prekršku proti mladoletniku - prekršek neznatnega pomena - oportunitetno načelo - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - ukor - eksplozivna sredstva
V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride v poštev.
Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.
prepozna vloga - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona
Ker bi oškodovanec kot tožilec kazenski pregon zoper obdolženca pri sodišču lahko začel v 30 dneh od vročitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, o čemer je bil v sklepu izrecno poučen, česar pa ni storil oziroma je to storil prepozno, se odločitev prvostopnega sodišča pokaže kot pravilna in zakonita.
ZPP člen 181, 274, 343, 343/1, 355.. ZUP člen 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72.. URS člen 157.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - pravica do vdovske pokojnine - pravni interes za vložitev tožbe - razveljavitev sklepa
Le zato, ker je sodna odločba namesto sklepa nepravilno poimenovana kot sodba, čeprav je identificirana s pravilno opr. št. ter datumom izdaje, ni mogoče zaključiti, da je redno pravno sredstvo uveljavljeno zoper sodbo, ki še ni bila izdana. Že iz navedenih razlogov je potrebno sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022 na podlagi 3. odst. 365. člena ZPP kot nezakonit razveljaviti.
Pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti dopustno ugotavljati. Zaradi navedenega tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo ob neizkazani pravni koristi mogoče zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nepravilno postopalo prvostopenjsko sodišče.
Pritožbeno sodišče verjame storilcu, da mu izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko povzroči določene neugodne posledice v smislu oteženega prevoza na delo, vendar glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ne more sprejeti drugačne odločitve glede izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - zavrnitev dokaznih predlogov - nezakonit vstop v RS - globa za prekršek - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Pritožba še navaja, da obdolženec ne more biti spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja, ker mu je bila zaradi obravnavanega prestopa meje izrečena globa za prekršek, ki jo je tudi plačal. Pritožbeno sklepanje ni pravilno, saj obdolžencu ni bila izrečena globa zaradi ravnanja, ki se mu očita v kazenskem postopku, torej nezakonitega spravljanja tujcev čez državno mejo in prevažanja po ozemlju Republike Slovenije za plačilo, temveč zaradi storjenega prekrška, ker je prestopil mejo na nedovoljenem prehodu, kot je obdolženec v zagovoru tudi sam povedal.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52, 52/1, 52/1-a, 52/2, 52/2-b, 52/3.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (2009) člen 12.. ZPIZ-1 člen 5, 36, 39, 50, 406, 409.. ZPIZ-2 člen 4.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba - vajeništvo - zavrnitev dokaznih predlogov
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letih od 1961 do 1963 urejal ZPZ/57 in ne TZPZ/64. Po ZPZ/57 so za starostno pokojnino bile obvezno zavarovane osebe v delovnem razmerju (12. člen) ali osebe, ki so opravljale samostojni poklic (13. člen). V 49. členu ZPZ/57 je bilo izrecno določeno, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec vajenec, ki se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši primere iz 27. člena zakona. Čas vajeniške dobe, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v letih 1961 do 1963 ni bil nikoli všteven v zavarovalno dobo, saj vajenci po takratnih izobraževalnih programih niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah 12. do 16. člena ZPZ/57, kot zmotno in brez kakršnekoli dejanske in pravne podlage zatrjuje pritožba. V dosedanji sodni praksi je bilo dosledno poudarjeno, da so bili vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom sicer zdravstveno zavarovani za vse zavarovane primere, ne pa pokojninsko invalidsko po takratnih predpisih. Torej niti po ZPZ/57.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 381.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 18, 18/3, 22, 22/2.
plačilo zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Odločitev tožene stranke, ki jo je presojalo sodišče v sporu o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo, je bila nepravilna in nezakonita. To pa pomeni, da bi tožena stranka, če bi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo pravilno ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času v obdobju od 1. 3. 2018 do 24. 6. 2018, morala že tedaj izplačati tudi nadomestilo plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka namreč ne navaja, da bi obstajali kakršnikoli razlogi na strani tožnika, zaradi katerih do tega nadomestila ne bi bil upravičen. Ker pa je to storila šele po koncu sodnega postopka, je prišla v zamudo.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav s težavo, še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ugovor zoper plačilni nalog - pravočasnost ugovora - začetek teka roka za vložitev ugovora - opozorilo - res iudicata
Ker opozorila iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 sklep pritožbenega sodišča ni imel, je sodišče prve stopnje z dopisom tožnika med drugim opozorilo, da rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog začne teči naslednji dan po vročitvi tega dopisa. Ker je tožnik vložil ugovor v osmih dneh od prejema tega dopisa, bi torej moralo sodišče prve stopnje o njem meritorno odločiti.
upravičeni razlogi - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim predlagatelj taksne oprostitve ne more razpolagati, če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ni zakrivil po lastni volji.