redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev - vojska - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - III. kategorija invalidnosti
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo. Tudi iz 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 8. 2011 izhaja, da lahko delodajalec to pogodbo enostransko odpove v primeru, če delavec preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena ZObr. Zakon ne predvideva, da bi se moral preko ZPIZ izvesti postopek odpovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Za oceno zdravstvene sposobnosti je pristojna komisija iz 99.a člena ZObr, katere ocena je na podlagi drugega odstavka tega člena celo podlaga za prerazporeditev delavca, kar je sicer v splošnih invalidskih postopkih pridržano odločanju ZPIZ. Toženka se je tako morala zanesti na njeno zdravstveno oceno ob podaji odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o stikih - starševska skrb - stiki med starši in otrokom - obseg stikov - režim izvajanja stikov
Pritožba ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa tudi ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.
gospodarski spor majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje drugo vlogo toženke z dne 29. 10. 2019 tožnici vročilo šele skupaj z izpodbijano sodbo. Vendar pa s tem ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot meni pritožnica. Tako kršitev zagreši sodišče takrat, kadar stranki odvzame možnost sodelovanja v postopku s kakšnim nezakonitim postopanjem, ki se nanaša na pravico stranke do izjavljanja v postopku. To je takrat, kadar sodišče ne upošteva strankinih navedb o dejstvih in njenih dokaznih predlogih, ali ko se ne opredeli do katere od njenih navedb, ki bi glede na pravno stališče, kakršno je sprejeto v sodbi, lahko bilo pomembno. Skladno z določilom 452. člena ZPP lahko v SMV vsaka stranka vloži le dve vlogi. Dejstev in dokazov izven tega okvirja sodišče ne sme upoštevati. Poleg tega tožnica v pritožbi niti z besedico ni omenila, do katerih njenih navedb, ki bi utegnile pomembno vplivati na odločitev, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Glede na vse navedeno je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupoštevanje navodil delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Toženka je tožnici v odpovedi očitala neupoštevanje pisnega navodila družbe, ker je pripravila dokument z dne 11. 6. 2020 z danim navodilom uveljavljanja reklamacije manka pri dobaviteljih, čeprav za to v primeru manka blaga ni bilo podlage. Dejansko je torej uveljavljala kršitev dolžnosti upoštevanja delodajalčevih navodil iz 34. člena ZDR-1. Po tej določbi je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje se do te očitane kršitve v sodbi ni opredelilo. Ugotovilo je, da na podlagi osnutka dokumenta z dne 11. 6. 2020 reklamacije niso bile realizirane in iz tega ni nastala toženki nobena škoda.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 13, 17, 18, 18/1, 18/1-2. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - ugotavljanje premoženjskega stanja - vrednost premoženja - vrednost vozila - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - socialnovarstveni prejemki
V premoženje se ne šteje osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
mandatna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - detektivska dejavnost - vsebina pogodbenega razmerja - pravni nasvet - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obveznost prizadevanja
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je Poročilo tožene stranke vsebovalo zgolj dejstva, pri čemer so bila slednja v svojem obsegu točna in resnična, čeravno po vsebini očitno niso zadostovala za uspeh tožeče stranke v delovnopravnem sporu. S tem je tožena stranka tudi pravilno izpolnila svoje pogodbene obveznosti, izhajajoče iz mandatnega razmerja s tožečo stranko, pri čemer na to dejstvo ne morejo vplivati morebitni ustni neodplačni pravni nasveti tožene stranke, ki niso spadali v okvir izvedenih detektivskih storitev, kakor tudi ne vsebina naknadnega pričanja detektiva v sodnem postopku vezano na opravljeno detektivsko storitev.
Tožena stranka s podanim pooblastilom ni bila angažirana za dajanje pravnih nasvetov, niti teh storitev tožena stranka ne more opravljati v sklopu detektivske dejavnosti, katere delovna področja so zakonsko predpisana in regulirana. Skladno z navedenim tožeči stranki za morebitne dane pravne nasvete in vsebino pričanja detektiva pred sodiščem ali celo rezultat v delovnopravnem sporu ne more biti poslovno odškodninsko odgovorna, kar je materialnopravno pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče.
Kakršnakoli pogodbena zaveza, ki bi zavezovala k vsebini pričanja v sodnem postopku ali bi pogodbeno stranko zavezovala k zagotavljanju rezultata sodnega spora, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in z moralnimi načeli). Splošno dolžnost pričanja, obveznega prihoda na sodišče in pričanja po resnici določajo kogentna zakonska določila in v kolikor bi detektiv v sodnem postopku neresnično izpovedoval, bi slednje (ob izpolnjenih preostalih odškodninskih predpostavkah) predstavljalo utemeljeno podlago za deliktno odškodninsko odgovornost tožene stranke, pri čemer pa je, kot že pojasnjeno, prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo takšno.
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 58, 58/2, 58/5. ZKP člen 372, 372/5.
kazenska sankcija - izbira kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izbiri kazenske sankcije prekršilo kazenski zakon v smislu 5. točke 372. člena ZKP, saj je z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Po določbi drugega odstavka 58. člena KZ-1 se namreč pogojna obsodba ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena, katerega storitve je bil obtoženi spoznan za krivega, je v tretjem odstavku 186. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od najmanj petih do petnajstih let. Kazenski zakon glede te kvalificirane oblike kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 torej ne dopušča izreka pogojne obsodbe kot kazenske sankcije opozorilne narave, razen v primeru iz petega odstavka 58. člena KZ-1, ko obtoženi prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059345
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25, 76. ZIZ člen 15, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3, 278, 278/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - prepoved ravnanja - namen predlagane začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna škoda upnika - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - sindikat - sindikalni zastopnik - sindikalna svoboda - sklic skupščine sindikata - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - Poslovni register Slovenije - opravičba začasne odredbe
Glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe, je treba slediti predvsem podatkom iz Poslovnega registra Slovenije pri AJPES.
Drži sicer, da je bila na dan izdaje sklepa o začasni odredbi, to je 18. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Vendar pa to ne more biti odločilno. Bistveno je, da je bila za vložitev predloga za začasno odredbo aktivno legitimirana A. A., saj je bila ob njegovi vložitvi, dne 15. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana ona, da je bila prav tako A. A. glede na registrske podatke zakonita zastopnica upnika tudi že pred tem, vse od leta 2020, ter da ima spet status zakonite zastopnice upnika tudi danes, od 19. 6. 2021 dalje. Namen začasne odredbe je bil namreč preprečiti dolžnici zlorabe oziroma izvajanje aktivnosti v svojstvu zakonite zastopnice sindikata, čeprav to po registrskih podatkih od leta 2020 dalje, z izjemo enega samega dne, ni bila. Da je določene aktivnosti kot zakonita zastopnica sindikata na podlagi seje z dne 8. 6. 2021 dejansko izvajala, tudi za dolžnico ni sporno. Navedeno pa pomeni, da bi se povsem izničil zasledovani namen začasne odredbe s prepovedjo dolžnici izvajati aktivnosti kot sekretarka upnika, če bi odločilno težo pripisali okoliščini, da je bila v času od leta 2020 do danes en sam dan, to je 18. 6. 2021, kot zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Glede na to, da je bila pred in po navedenem datumu kot zakonita zastopnica upnika vpisana A. A., vpisani podatki pa so v predmetnem postopku zavarovanja merodajni, se tako višje sodišče strinja, da je pogoj verjetnega obstoja terjatve upnika do dolžnika izpolnjen. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno, s tem v zvezi podane obširne pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti sej in na njih sprejetih sklepov, ki so bili podlaga za vpis A. A. kot zakonite zastopnice upnika, pa, kot rečeno, na odločitev ne morejo vplivati.
Upnikove navedbe so v zadostni meri konkretizirane, saj je upnik natančno in določno pojasnil, zakaj bi mu nadaljnja aktivnost dolžnice povzročila nenadomestljivo škodo v smislu druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, oziroma večjo škodo v primeru neizdaje začasne odredbe, kot bi dolžnici nastala z izdajo le-te (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se dolžnica v ugovoru glede tega niti ni mogla opredeliti. Drži sicer, da k predlogu za začasno odredbo priloženi dokazi niso v neposredni zvezi z zatrjevano nevarnostjo nastanka škode, vendar pa je že samo zase logično, da bi nezakonite aktivnosti dolžnice lahko povzročile takšne posledice, kot jih je v predlogu za začasno odredbo zatrjeval upnik. Povedano še drugače, že izkustveno je mogoče sklepati, da bi v primeru, če bi dolžnica izvajala aktivnosti v imenu upnika kot njegova sekretarka, čeprav to dejansko ni, upniku lahko prizadejalo takšno konkretno škodo, kot jo je zatrjeval v predlogu za začasno odredbo. Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tudi v zvezi s pogojema po drugi oziroma tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
povrnitev sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - postopek delitve solastne stvari - nepravdni postopek - razdelitev solastnega premoženja - uspeh strank v postopku - sklenitev sodne poravnave - vrsta postopka - narava postopka - skupni stroški postopka
Odgovor na vprašanje, - ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena-, je negativen.
Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je predlagateljica v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je zato materialnopravno napačna.
Uredba Komisije (ES) št. 1869/2005 z dne 16. novembra 2005 o nadomestitvi Prilog k Uredbi (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6, 14.
evropski nalog za izvršbo - zavrnitev predloga - izvršljivost - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku
Sklep o izvršbi ni bil izvršljiv, (ker ni bil vročen dolžniku), kar je pogoj za izdajo naloga (člen 6 (1a) Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - v nadaljevanju Uredba).
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da glede na nizko prisojeno odškodnino (v višini 26 % tožbenega zahtevka) in dejstva, da se je ključna sodna praksa vrhovnega sodišča glede pravice do tedenskega počitka izoblikovala po vloženi tožbi, ne upravičujejo odločitve, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Pravilno bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati uspeh stranke v postopku in glede na to naložiti plačilo stroškov postopka.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056161
ZPP člen 450, 450/2. SZ-1 člen 25, 25/1, 31.
gospodarski spor majhne vrednosti - stanovanjske in poslovne stavbe - etažna lastnina - obratovalni stroški in stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - posel rednega upravljanja - varnostna služba - dom za starejše - sprememba tožbe
Med določbami ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti, ni posebnega pravila o spremembi tožbe. To pomeni, in slednje je enotno sprejeto v sodni praksi in teoriji, da je tudi v sporu majhne vrednosti sprememba tožbe dopustna. Tudi po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Glede na zgoraj navedeno o postavljenem zahtevku so zato neutemeljene pritožbene trditve, da se je tožeča stranka s tem želela izogniti posebnim procesnim določbam o postopku v spornih majhne vrednosti.
Pritožnica sama uveljavlja prav to, da mora po zakonu imeti izvajalec institucionalnega varstva (to je dom starejših občanov v zgradbi) za izvajanje osnovne oskrbe s predpisom na delovnih mestih zaposlenega vratarja - receptorja. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se v stavbi izvaja dejavnost, katere narava narekuje varnostno - receptorsko službo, je torej pravilna, sklicevanje na potrebnost soglasja vseh etažnih lastnikov pa zato, ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev glede na večstanovanjsko stavbo, pa neutemeljeno.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34.a, 34.a/1, 34.a/7. ZPP člen 105, 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - obremenitev nepremičnin s hipoteko - razpolaganje z nepremičnino - pritožbene novote
Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - pomanjkanje razlogov - odvzem mobilnega telefona
Sodišče prve stopnje bi se moralo na podlagi konkretnih okoliščin in podatkov obravnavane zadeve opredeliti o odločilnem dejstvu, ali gre pri zaseženem mobilnem telefonu za predmet, ki kaže na nevarnost, da bo (ponovno) uporabljen za kaznivo dejanje, ali njegov odvzem narekujejo razlogi koristi splošne varnosti ali morale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
S sklenjeno sodno poravnavo je bilo med drugim določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške. To pomeni, da mora vsaka stranka kriti tiste stroške, ki so stranki že nastali ali ki gredo po materialnem pravu njej v breme.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - dejanska raba prostora - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - izdelava elaborata
Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056562
OZ člen 9, 346. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pogodba o vodenju transakcijskega računa - pogodbena obveznost - negativno stanje na bančnem računu - obračun stroškov vodenja osebnega transakcijskega računa - odstop od pogodbe - vročanje odpovedi - ugovor zastaranja
Preštevilčenje transakcijskega računa ne more imeti nobenega vpliva na toženkine pogodbene obveznosti. Pogodba o vodenju transakcijskega računa ni prenehala, čeprav banka toženke o preštevilčenju računa ni obvestila. Za ta spor ni bistveno, da toženka od konca leta 2016 ni izvršila nobene transakcije, saj njen dolg predstavljajo (zgolj) stroški vodenja računa in natekle obresti. Ker je banka utemeljeno odstopila od pogodbe s toženko, čemur slednja ne oporeka, je tudi stroške vodenja računa utemeljeno zaračunala do odpovedi pogodbe,