povrnitev sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - postopek delitve solastne stvari - nepravdni postopek - razdelitev solastnega premoženja - uspeh strank v postopku - sklenitev sodne poravnave - vrsta postopka - narava postopka - skupni stroški postopka
Odgovor na vprašanje, - ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena-, je negativen.
Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je predlagateljica v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je zato materialnopravno napačna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00059343
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 21, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPotK člen 12, 12/2, 13, 13/4, 13/5. ZPotK-1 člen 41, 41/2. ZPotK-2 člen 99, 99/4. ZPP člen 243. OZ člen 34, 34/1, 34/2, 38, 38/1, 375, 375/1.
notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - potrošniški kredit - odpoved kreditne pogodbe - odstopno upravičenje - zapadlost terjatve - način izkazovanja zapadlosti terjatve - dodatni rok za plačilo - izogibanje vročanju - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izračun terjatve - določljivost obveznosti - izvedenec - zakonske zamudne obresti - zmanjšanje osnove
Sodišče je pravilno štelo, da je upnik pravilno uveljavil svoje odstopno upravičenje, saj sta bila dolžnika v zamudi s plačilom več kot dveh obrokov, bila sta pozvana k njihovemu plačilu z dodatnim 15 dnevnim rokom, vročitev opominov in nato tudi odpovedi kreditne pogodbe pa ni bila mogoča iz razlogov na njuni strani.
V kreditni pogodbi je predmet kreditojemalčeve obveznosti določen po višini z denarnim zneskom glavnice, s pogodbeno obrestno mero in dobo obrestovanja, torej vsebuje vse podatke, ki so potrebni in zadostni za izračun obveznosti na določen datum (kar dokazuje že to, da je bilo izračun mogoče opraviti). Zgolj dejstvo, da izračuna ni napravilo sodišče, temveč ga je moral opraviti izvedenec, ne pomeni, da je terjatev nedoločljiva, temveč pomeni le, da je zaradi kompleksnosti izračuna potrebno dodatno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (ravno temu pa je namenjen angažma izvedenca).
Izvršilni naslov diskontiranja obveznosti iz naslova stroškov ne določa, diskontiranje pogodbenih obresti pa je bilo tako v upnikovi specifikaciji kot v izračunu izvedenca ustrezno upoštevano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056910
SZ-1 člen 112, 112/3.
najemna pogodba - hišniško stanovanje - prenehanje najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - pravnomočnost sodne odločbe - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - konstitutivna tožba - izpraznitveni zahtevek - lastninska pravica - pravica do doma - test sorazmernosti
Ker je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje z dnem izdaje sodbe prenehalo, in s tožbo ni izrecno zahtevala odpovedi najemne pogodbe, oziroma poleg izpraznitvenega zahtevka ni postavila še oblikovalnega, je zahtevek tožeče stranke nesklepčen.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - zmožnosti preživninskega zavezanca
Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove preživninske zmožnosti boljše od formalno prikazanih dohodkov. Bistvena je ugotovitev, da je nasprotni udeleženec že v letu 2012 kot varnostnik zaslužil med 900 in 1000 EUR, v letu 2019, torej pred epidemijo korona virusa, pa je že prikazoval nižje formalne dohodke. Kljub temu je takrat pridobil kar dva bančna kredita (za nakup stanovanja in njegovo opremo) v skupnem znesku 490 EUR, kar nedvomno kaže na njegove neformalne vire zaslužka. Sicer pa je v tem postopku pomembno, kakšne so zmožnosti nasprotnega udeleženca, in te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nič manjše, kot so bile pred epidemijo ali pred letom 2012. Profil varnostnika je namreč iskan in bi si nasprotni udeleženec lahko poiskal delo za polni delovni čas.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
prometna nesreča - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev škode za tujo pomoč in nego - sporna višina odškodnine - lažje poškodbe - padec s kolesom - kolo z motorjem - varstvo starejših oseb - predhodno zdravstveno stanje - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - adekvatna vzročnost - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - sprožilni element
Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.
začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - dejanske okoliščine - sprememba ureditve stikov - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
izraba letnega dopusta - napotitev v tujino - začasna premestitev delavca - referenčno obdobje
SEU je pravico do izrabe letnega dopusta omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (tako tudi sodba VSRS VIII Ips 42/2019). Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilno. Tožnik je namreč na toženko že 2. 10. 2019 (torej še pred vrnitvijo iz tujine in vsekakor pred potekom obdobja za prenos in s tem pravočasno) naslovil zahtevo za koriščenje preostanka rednega letnega dopusta za leto 2018. Če bi mu toženka takrat omogočila izrabo tega dopusta (kar bi mu morala), bi ga lahko tožnik znotraj obdobja za prenos tudi dejansko izrabil. Ker pa mu toženka izrabe dopusta ni omogočila, je moral tožnik svojo pravico uveljavljati v sodnem postopku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2.
manjkajoči predujem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - pisna napaka - davek na dodano vrednost (DDV) - nagrada za delo stečajnega upravitelja
Napaka glede zneska manjkajočega predujma, ki je v izreku sklepa drugačen kot v obrazložitvi, v tem primeru vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj onemogoča vsebinski preizkusa konkretnega zneska; gre namreč za nasprotje, ki se nanaša na odločilno dejstvo. Vsaka nejasnost ali pomanjkljivost v odločbi sicer res ni bistvena kršitev določb postopka (kot to velja za napačno navedbo datuma začetka stečajnega postopka), pač pa so to le tiste pomanjkljivosti, ki so odločilne za presojo, kar pa je v konkretnem primeru podano.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dedni pravici - sporna dejstva - razlaga oporoke - prava volja zapustnika
Dediči ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o stikih - starševska skrb - stiki med starši in otrokom - obseg stikov - režim izvajanja stikov
Pritožba ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa tudi ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti - izključna odgovornost
Tožnik namreč ni bil dolžan predvideti, da mu bo nasproti vozeči voznik osebnega vozila pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost, zato mu, v skladu z načelom zaupanja v pravilno vožnjo le tega in glede na konkretne razmere, ni moč očitati, da hitrosti svoje vožnje ni zmanjšal pod, v konkretnem križišču predpisano omejitev (70 km/h).
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - pomanjkanje razlogov - odvzem mobilnega telefona
Sodišče prve stopnje bi se moralo na podlagi konkretnih okoliščin in podatkov obravnavane zadeve opredeliti o odločilnem dejstvu, ali gre pri zaseženem mobilnem telefonu za predmet, ki kaže na nevarnost, da bo (ponovno) uporabljen za kaznivo dejanje, ali njegov odvzem narekujejo razlogi koristi splošne varnosti ali morale.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - obremenitev nepremičnin s hipoteko - razpolaganje z nepremičnino - pritožbene novote
Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056562
OZ člen 9, 346. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pogodba o vodenju transakcijskega računa - pogodbena obveznost - negativno stanje na bančnem računu - obračun stroškov vodenja osebnega transakcijskega računa - odstop od pogodbe - vročanje odpovedi - ugovor zastaranja
Preštevilčenje transakcijskega računa ne more imeti nobenega vpliva na toženkine pogodbene obveznosti. Pogodba o vodenju transakcijskega računa ni prenehala, čeprav banka toženke o preštevilčenju računa ni obvestila. Za ta spor ni bistveno, da toženka od konca leta 2016 ni izvršila nobene transakcije, saj njen dolg predstavljajo (zgolj) stroški vodenja računa in natekle obresti. Ker je banka utemeljeno odstopila od pogodbe s toženko, čemur slednja ne oporeka, je tudi stroške vodenja računa utemeljeno zaračunala do odpovedi pogodbe,
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Ni utemeljeno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica stroškov, povezanih z vložitvijo predloga za izvršbo, ni ustrezno specificirala. V predlogu za izvršbo (ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku) je izrecno navedla, da zahteva povrnitev s tem povezanih stroškov (med drugim vračilo odvetniških stroškov in DDV). Ta zahtevek je dovolj opredeljen oziroma določljiv.
S sklenjeno sodno poravnavo je bilo med drugim določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške. To pomeni, da mora vsaka stranka kriti tiste stroške, ki so stranki že nastali ali ki gredo po materialnem pravu njej v breme.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - dejanska raba prostora - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - izdelava elaborata
Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056642
OZ člen 619. ZPP člen 337, 337/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Z navajanjem, da trditve tožnice ne držijo, in dopolnjevanjem navedb, ki jih toženka ni podala pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more uspeti. Prvič zato ne, ker se je do neprerekanih navedb tožnice opredelilo že sodišče prve stopnje, drugič zato ne, ker je dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku nedopustno, tretjič pa zato ne, ker je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta pravdni stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, sklenili podjemno pogodbo.