začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - dejanske okoliščine - sprememba ureditve stikov - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - denarna sredstva na bančnem računu - stroški zapuščinskega postopka - stroški oklica - majhna premoženjska vrednost - stvar majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku ali vsaj v obrazložitvi sklepa, glede na okoliščine konkretnega primera, ugotoviti oziroma pojasniti, kakšna je višina denarnih sredstev na računu zapustnika, ki na podlagi 9. člena ZD postanejo lastnina Republike Slovenije. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje posredovalo pritožnici različne podatke o stanju na bančnem računu pokojnika, tako da se ne ve, kakšna je višina denarnih sredstev na računu pokojnika v času odločanja oziroma ali sploh obstajajo denarna sredstva na bančnem računu.
Čeprav država ni dedič, pa vendarle odgovarja za dolgove pokojnika do višine premoženja, ki ji je bilo izročeno, dolžna pa je tudi plačati stroške oklica. Država ni dedič, marveč naslovnik kaducitetne pravice. Kaduciteta je način pridobitve pravic sui generis. Država zapustnikovega premoženja ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti, marveč šele s sklepom sodišča, ki izreče, da se zapuščina brez dedičev izroči državi.
povrnitev sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - postopek delitve solastne stvari - nepravdni postopek - razdelitev solastnega premoženja - uspeh strank v postopku - sklenitev sodne poravnave - vrsta postopka - narava postopka - skupni stroški postopka
Odgovor na vprašanje, - ali mora predlagateljica nepravdnega postopka za delitev solastnine v primeru, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo o načinu delitve s prevzemom solastne stvari in izplačilom solastninskega deleža drugega solastnika v denarju, plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, katerega plačila je bila oproščena-, je negativen.
Glede na vsebino obravnavanega razmerja, vrsto postopka in vsebino sklenjene sodne poravnave je predlagateljica v nepravdnem postopku v celoti uspela. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki je oprta na četrti odstavek 15. člena ZST-1, ki velja za delni uspeh strank v postopku, je zato materialnopravno napačna.
Tožeča stranka je neutemeljeno očitala sodišču prve stopnje, da je pojem "prikritega izplačila dobička" razlagalo preozko, le v obliki dejanskega prenosa denarnih sredstev od tožene stranke k stranskemu intervenientu, do katerega nesporno ni prišlo, medtem ko naj ne bi upoštevalo prikritega izplačila dobička v obliki povečanja terjatve zaradi netržne obrestne mere posojil, ki je bila v svoji povečani obliki kot stvarni vložek pretvorjena v dodatni kapital v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Za presojo slednjega je treba ugotoviti, ali je konvertirana terjatev res nesorazmerno večja, kar pomeni ugotavljati, ali je bila obrestna mera iz posojilnih pogodb (12 %) res netržna. To je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo. Če pa obrestna mera ni netržna, potem samo dejstvo konvertiranja terjatve iz posojilnih pogodb v osnovni kapital ne pomeni nedopustnega prikritega izplačila dobička.
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da so bile posojilne pogodbe stranskega intervenienta s toženo stranko sklenjene po netržni obrestni meri, posledično tudi ni uspela dokazati, da je s konverzijo terjatev iz posojilnih pogodb v stvarne vložke v postopku povečanja osnovnega kapitala prišlo do nedovoljenega prikritega izplačila dobička in s tem do kršitve določbe 227. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056910
SZ-1 člen 112, 112/3.
najemna pogodba - hišniško stanovanje - prenehanje najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - pravnomočnost sodne odločbe - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - konstitutivna tožba - izpraznitveni zahtevek - lastninska pravica - pravica do doma - test sorazmernosti
Ker je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje z dnem izdaje sodbe prenehalo, in s tožbo ni izrecno zahtevala odpovedi najemne pogodbe, oziroma poleg izpraznitvenega zahtevka ni postavila še oblikovalnega, je zahtevek tožeče stranke nesklepčen.
ZDR-1 člen 112, 112/1, 118, 118/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 62.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - pravnomočno razsojena stvar - pogodbena kazen - razveljavitev sodbe
Ker redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 2. 2017 ni bila zakonita, ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI pa ne velja več, ker je bila sklenjena pod razveznim pogojem, je od odločitve o zakonitosti izredne odpovedi z dne 30. 5. 2019 odvisno, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas dne 30. 9. 2014 za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje prenehala veljati dne 4. 7. 2019, ko se je tožnica zaposlila pri novem delodajalcu, ali pa je prenehala z vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 3. 6. 2019. Od tega dejstva pa je odvisna tudi odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
izraba letnega dopusta - napotitev v tujino - začasna premestitev delavca - referenčno obdobje
SEU je pravico do izrabe letnega dopusta omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (tako tudi sodba VSRS VIII Ips 42/2019). Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilno. Tožnik je namreč na toženko že 2. 10. 2019 (torej še pred vrnitvijo iz tujine in vsekakor pred potekom obdobja za prenos in s tem pravočasno) naslovil zahtevo za koriščenje preostanka rednega letnega dopusta za leto 2018. Če bi mu toženka takrat omogočila izrabo tega dopusta (kar bi mu morala), bi ga lahko tožnik znotraj obdobja za prenos tudi dejansko izrabil. Ker pa mu toženka izrabe dopusta ni omogočila, je moral tožnik svojo pravico uveljavljati v sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059345
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25, 76. ZIZ člen 15, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3, 278, 278/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - prepoved ravnanja - namen predlagane začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna škoda upnika - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - sindikat - sindikalni zastopnik - sindikalna svoboda - sklic skupščine sindikata - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - Poslovni register Slovenije - opravičba začasne odredbe
Glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe, je treba slediti predvsem podatkom iz Poslovnega registra Slovenije pri AJPES.
Drži sicer, da je bila na dan izdaje sklepa o začasni odredbi, to je 18. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Vendar pa to ne more biti odločilno. Bistveno je, da je bila za vložitev predloga za začasno odredbo aktivno legitimirana A. A., saj je bila ob njegovi vložitvi, dne 15. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana ona, da je bila prav tako A. A. glede na registrske podatke zakonita zastopnica upnika tudi že pred tem, vse od leta 2020, ter da ima spet status zakonite zastopnice upnika tudi danes, od 19. 6. 2021 dalje. Namen začasne odredbe je bil namreč preprečiti dolžnici zlorabe oziroma izvajanje aktivnosti v svojstvu zakonite zastopnice sindikata, čeprav to po registrskih podatkih od leta 2020 dalje, z izjemo enega samega dne, ni bila. Da je določene aktivnosti kot zakonita zastopnica sindikata na podlagi seje z dne 8. 6. 2021 dejansko izvajala, tudi za dolžnico ni sporno. Navedeno pa pomeni, da bi se povsem izničil zasledovani namen začasne odredbe s prepovedjo dolžnici izvajati aktivnosti kot sekretarka upnika, če bi odločilno težo pripisali okoliščini, da je bila v času od leta 2020 do danes en sam dan, to je 18. 6. 2021, kot zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Glede na to, da je bila pred in po navedenem datumu kot zakonita zastopnica upnika vpisana A. A., vpisani podatki pa so v predmetnem postopku zavarovanja merodajni, se tako višje sodišče strinja, da je pogoj verjetnega obstoja terjatve upnika do dolžnika izpolnjen. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno, s tem v zvezi podane obširne pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti sej in na njih sprejetih sklepov, ki so bili podlaga za vpis A. A. kot zakonite zastopnice upnika, pa, kot rečeno, na odločitev ne morejo vplivati.
Upnikove navedbe so v zadostni meri konkretizirane, saj je upnik natančno in določno pojasnil, zakaj bi mu nadaljnja aktivnost dolžnice povzročila nenadomestljivo škodo v smislu druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, oziroma večjo škodo v primeru neizdaje začasne odredbe, kot bi dolžnici nastala z izdajo le-te (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se dolžnica v ugovoru glede tega niti ni mogla opredeliti. Drži sicer, da k predlogu za začasno odredbo priloženi dokazi niso v neposredni zvezi z zatrjevano nevarnostjo nastanka škode, vendar pa je že samo zase logično, da bi nezakonite aktivnosti dolžnice lahko povzročile takšne posledice, kot jih je v predlogu za začasno odredbo zatrjeval upnik. Povedano še drugače, že izkustveno je mogoče sklepati, da bi v primeru, če bi dolžnica izvajala aktivnosti v imenu upnika kot njegova sekretarka, čeprav to dejansko ni, upniku lahko prizadejalo takšno konkretno škodo, kot jo je zatrjeval v predlogu za začasno odredbo. Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tudi v zvezi s pogojema po drugi oziroma tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave - potrjena prisilna poravnava, sprejeta na goljufiv način - izvedeni dokazi - namen prisilne poravnave - glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi - povezane osebe - pravni interes za pritožbo - sprememba tožbe - dokazni sklep - poseben sklep o stroških
Ker je tožena stranka pred sodiščem prve stopnje uspela glede zahtevka za plačilo zneska 230.287,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku treh mesecev (vsebinsko gre pri tem le za sklep, s katerim se določi rok plačila ugotovljene terjatve), saj je sodišče prve stopnje ta del tožbe zavrglo, in boljše odločitve niti ne more doseči, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Tožeča stranka je le spremenila in dopolnila posamezne navedbe (glede na navedbe tožene stranke), zaradi česar tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Predpostavke iz drugega odstavka 184. člena ZPP tako niso izpolnjene in je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 324. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP dovolj jasno navedlo, od kod je ugotovilo dejstva v zvezi z zahtevkom (ta niti niso bila sporna, ker jih tožena stranka ni prerekala), pojasnilo pa je tudi, zakaj ni izvedlo zaslišanj, ki jih je predlagala tožena stranka.
Glasovanje o prisilni poravnavi taki osebi prepoveduje četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi šestnajste alineje 221.b člena ZFPPIPP.
Tožena stranka ima sicer prav, ko navaja, da preprečitev stečaja družbe – tožene stranke – (načeloma) ni v nasprotju z zakonom, je pa v nasprotju z zakonom, če je ta preprečen le z namenom škodovanja upnikom, ne pa z resnim namenom ohranitve podjema in vzpostavitve solventnosti ter čim boljšega poplačila upnikov. Prisilna poravnava je sprejeta na goljufiv način, če se njena potrditev doseže s sredstvi, ki so sicer načeloma dopustna, razen če je njihov namen v nasprotju z zakonskim namenom prisilne poravnave – čim boljše poplačilo upnikov, vsekakor boljše kot v stečaju, hkrati pa tudi ohranitev podjema dolžnika. Tega pa ni dopustno doseči s "podelitvijo" glasovalnih pravic upniku, ki, vsaj na prvi pogled, ni povezan z dolžnikom, medtem ko prvotni upnik ne bi mogel glasovati, kar se je zameglilo tudi s pomanjkljivim posodobljenim seznamom terjatev. Ob tem se je vse izvajalo med poslovno in zasebno povezanimi osebami.
Sodišče prve stopnje bo po pravnomočnosti sklepa višjega sodišča po uradni dolžnosti moralo izdati še sklep o višini stroškov postopka.
prometna nesreča - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev škode za tujo pomoč in nego - sporna višina odškodnine - lažje poškodbe - padec s kolesom - kolo z motorjem - varstvo starejših oseb - predhodno zdravstveno stanje - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - adekvatna vzročnost - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - sprožilni element
Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.
SPZ člen 28, 43, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5. ZEN člen 39.
sodna ureditev meje - potek meje - močnejša pravica - nelegalna gradnja (črna gradnja) - dobra vera
Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek glede poteka meje, mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V skladu s prvim odstavkom 77. člena SPZ sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Za predmetni postopek je povsem nerelevantno ali je bila nepremičnina predlagateljic ob gradnji črna gradnja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - obremenitev nepremičnin s hipoteko - razpolaganje z nepremičnino - pritožbene novote
Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056642
OZ člen 619. ZPP člen 337, 337/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Z navajanjem, da trditve tožnice ne držijo, in dopolnjevanjem navedb, ki jih toženka ni podala pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more uspeti. Prvič zato ne, ker se je do neprerekanih navedb tožnice opredelilo že sodišče prve stopnje, drugič zato ne, ker je dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku nedopustno, tretjič pa zato ne, ker je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta pravdni stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, sklenili podjemno pogodbo.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - pomanjkanje razlogov - odvzem mobilnega telefona
Sodišče prve stopnje bi se moralo na podlagi konkretnih okoliščin in podatkov obravnavane zadeve opredeliti o odločilnem dejstvu, ali gre pri zaseženem mobilnem telefonu za predmet, ki kaže na nevarnost, da bo (ponovno) uporabljen za kaznivo dejanje, ali njegov odvzem narekujejo razlogi koristi splošne varnosti ali morale.
S sklenjeno sodno poravnavo je bilo med drugim določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške. To pomeni, da mora vsaka stranka kriti tiste stroške, ki so stranki že nastali ali ki gredo po materialnem pravu njej v breme.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - dejanska raba prostora - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - izdelava elaborata
Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00058033
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26. ZPP člen 286b, 451.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - pogodba o opravljanju storitev in poslov upravljanja - plačilo upravniških storitev - sklepčnost tožbe - identifikacija tožbenega zahtevka - obračun stroškov - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - ključ delitve - ugovor pravilnosti izračuna vtoževane terjatve - pravočasnost navajanja dejstev - pravočasnost grajanja kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je navedla iztoževano obdobje ter vsaj okvirno oz. abstraktno opredelila, za katere vrste stroškov gre (plačilo stroškov vode, skupne elektrike, hišniških storitev, upravljanja, vzdrževanja itd.). Vrsta (in višina) posameznih mesečnih stroškov pa je konkretno in natančno opredeljena v predloženih računih. Ključ delitve je sicer res navedla le za del stroškov, ki se nanašajo na vodo (glede na dejansko porabo), ter za hišniške storitve (glede na enoto), vendar pa je hkrati pojasnila, da je stroške delila skladno s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter da prilaga obračune stroškov. Na slednjih (torej priloženih računih) pa je ključ delitve jasno naveden pri vsakem strošku posebej. Ob dejstvu, da gre za (zgolj) devet preglednih, jasnih računov in ne za obsežno listinsko dokumentacijo, višje sodišče pojasnjuje, da je bila toženi stranki dana zadostna možnost, da ugovarja pravilnosti ključa delitve. Pritožničini očitki, da iz obračuna stroškov ni podrobneje razvidno, po katerem ključu so se stroški delili (površina, enota, št. uporabnikov), ne držijo.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34.a, 34.a/1, 34.a/7. ZPP člen 105, 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).