ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o takšni škodi, ki nastaja ali grozi in dokaze zanjo. Upnik konkretnih trditev v tej smeri ni ponudil. Ni zatrjeval (in za svoje trditve predložil dokazov), da gre za škodo, ki jo je oziroma jo bo težko nadomestiti. Materialna škoda, ki podjetju (morebiti) nastaja oziroma bi mu (morebiti) nastala v prihodnje, ker vsi delavci v bližini sedeža podjetja ne morejo parkirati svojih vozil, ne ustreza standardu težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe. Že zaradi tega začasne odredbe na tej podlagi ni mogoče izdati in že zaradi tega so vsi pritožbeni ugovori v zvezi z razlogi v točki 7 obrazložitve neutemeljeni.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - zmožnosti preživninskega zavezanca
Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove preživninske zmožnosti boljše od formalno prikazanih dohodkov. Bistvena je ugotovitev, da je nasprotni udeleženec že v letu 2012 kot varnostnik zaslužil med 900 in 1000 EUR, v letu 2019, torej pred epidemijo korona virusa, pa je že prikazoval nižje formalne dohodke. Kljub temu je takrat pridobil kar dva bančna kredita (za nakup stanovanja in njegovo opremo) v skupnem znesku 490 EUR, kar nedvomno kaže na njegove neformalne vire zaslužka. Sicer pa je v tem postopku pomembno, kakšne so zmožnosti nasprotnega udeleženca, in te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nič manjše, kot so bile pred epidemijo ali pred letom 2012. Profil varnostnika je namreč iskan in bi si nasprotni udeleženec lahko poiskal delo za polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev - vojska - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - III. kategorija invalidnosti
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo. Tudi iz 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 8. 2011 izhaja, da lahko delodajalec to pogodbo enostransko odpove v primeru, če delavec preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena ZObr. Zakon ne predvideva, da bi se moral preko ZPIZ izvesti postopek odpovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Za oceno zdravstvene sposobnosti je pristojna komisija iz 99.a člena ZObr, katere ocena je na podlagi drugega odstavka tega člena celo podlaga za prerazporeditev delavca, kar je sicer v splošnih invalidskih postopkih pridržano odločanju ZPIZ. Toženka se je tako morala zanesti na njeno zdravstveno oceno ob podaji odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dedni pravici - sporna dejstva - razlaga oporoke - prava volja zapustnika
Dediči ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2.
manjkajoči predujem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - pisna napaka - davek na dodano vrednost (DDV) - nagrada za delo stečajnega upravitelja
Napaka glede zneska manjkajočega predujma, ki je v izreku sklepa drugačen kot v obrazložitvi, v tem primeru vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj onemogoča vsebinski preizkusa konkretnega zneska; gre namreč za nasprotje, ki se nanaša na odločilno dejstvo. Vsaka nejasnost ali pomanjkljivost v odločbi sicer res ni bistvena kršitev določb postopka (kot to velja za napačno navedbo datuma začetka stečajnega postopka), pač pa so to le tiste pomanjkljivosti, ki so odločilne za presojo, kar pa je v konkretnem primeru podano.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - nepravilna vročitev
Ker enajsti toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, da bi prišel v zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo zaradi opravičljivega razloga, ki ga ni mogel pričakovati in nanj ne vplivati, temveč zatrjuje napako sodišča pri vročanju pošiljke, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni. Zaradi nepravilne vročitve stranki namreč ni mogoče očitati zamude pri opravi dejanj, vezanih na dan vročitve sodnega pisanja, temveč gre za procesno kršitev, ki jo je mogoče uveljavljati s pritožbo, revizijo ali obnovo postopka.
začasna odredba v družinskih sporih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - dejanske okoliščine - sprememba ureditve stikov - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da glede na nizko prisojeno odškodnino (v višini 26 % tožbenega zahtevka) in dejstva, da se je ključna sodna praksa vrhovnega sodišča glede pravice do tedenskega počitka izoblikovala po vloženi tožbi, ne upravičujejo odločitve, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Pravilno bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati uspeh stranke v postopku in glede na to naložiti plačilo stroškov postopka.
Uredba Komisije (ES) št. 1869/2005 z dne 16. novembra 2005 o nadomestitvi Prilog k Uredbi (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6, 14.
evropski nalog za izvršbo - zavrnitev predloga - izvršljivost - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku
Sklep o izvršbi ni bil izvršljiv, (ker ni bil vročen dolžniku), kar je pogoj za izdajo naloga (člen 6 (1a) Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - v nadaljevanju Uredba).
ZDR-1 člen 112, 112/1, 118, 118/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 62.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - pravnomočno razsojena stvar - pogodbena kazen - razveljavitev sodbe
Ker redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 2. 2017 ni bila zakonita, ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI pa ne velja več, ker je bila sklenjena pod razveznim pogojem, je od odločitve o zakonitosti izredne odpovedi z dne 30. 5. 2019 odvisno, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas dne 30. 9. 2014 za delovno mesto samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje prenehala veljati dne 4. 7. 2019, ko se je tožnica zaposlila pri novem delodajalcu, ali pa je prenehala z vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 3. 6. 2019. Od tega dejstva pa je odvisna tudi odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o stikih - starševska skrb - stiki med starši in otrokom - obseg stikov - režim izvajanja stikov
Pritožba ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa tudi ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.
ZZZDR člen 51, 52, 59, 59/2. ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-14.
nastanek skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - dohodki in premoženje zakonca - nadure - višji dohodki enega od zakoncev - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - razpolaganje s skupnim premoženjem - zakonska domneva o skupnem razpolaganju - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - aktiva in pasiva premoženja - plačevanje kreditne obveznosti - plačevanje kredita za skupno premoženje - nastanek skupnega premoženja zakoncev - prenehanje zakonske skupnosti - obligacijski zahtevek - vrnitev dela plačanega dolga - premične stvari - določljivost predmeta - oblikovanje izreka sodbe - litispendenca - delno zavrženje tožbe
Ni res, kot trdi pritožba, da je ustaljena sodna praksa, da se višji dohodki enega od zakoncev lahko izrazijo v višjem deležu na skupnem premoženju le pod pogojem, da je njun prispevek k skrbi za gospodinjstvo in družino popolnoma enak. Iz zakona ne izhaja prednost ene izmed okoliščin, konkretno skrbi za otroke in gospodinjstvo, temveč je pri presoji potrebno upoštevati vsako izmed njih (in vse skupaj), pri tem pa preprost matematičen obračun ni mogoč. Tožnikov prispevek k premoženju iz naslova dohodkov ni bil zgolj nekoliko višji, temveč bistveno višji (več kot dvakratni). Drugače bi bilo, če tožnik na račun višjih dohodkov ne bi ničesar prispeval k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino ter bi se tako njegovi bistveno višji dohodki lahko izenačili (izničili) z bistveno večjim (nematerialnim) prispevkom toženke k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino. Vendar pa so okoliščine v obravnavani zadevi drugačne, saj sta za gospodinjstvo in družino skrbeli obe stranki, toženka (zgolj) v večji meri. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga toženka v tem delu niti ne izpodbija, ne izhaja, da bi bila tožnikova skrb za gospodinjstvo in družino neznatna.
Upoštevajoč vsa dejstva (da je bil tožnikov dohodek bistveno višji, da sta za družino in gospodinjstvo skrbela oba s toženko, da je toženka zanju skrbela v večji meri, da zaradi njene skrbi določen čas ni bilo treba plačevati vrtca in da je družina bivala v njenem stanovanju, ki pa sta ga pred vselitvijo obnovila skupaj s tožnikom), je po presoji pritožbenega sodišča določitev deležev v razmerju 55:45 odstotkov v korist tožnika primerna.
Pravdni stranki sta času trajanja zakonske zveze najeli kredit. Premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom med trajanjem zakonske zveze, je po 51. členu ZZZDR skupno. V pravni literaturi in v sodni praksi se je ustalila razlaga, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev, ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja.
Glede na to, da s skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno (52. člen ZZZDR), se za obveznost, prevzeto v času trajanja zakonske skupnosti, domneva, da sta jo prevzela oba zakonca skupaj. Gre za zakonsko domnevo, ki vpliva na trditveno in dokazno breme v pravdi. Pritožba izhaja iz napačnega materialnopravnega in procesnega izhodišča, da bi moral tožnik izkazati, da je bil celoten kredit oziroma predvsem presežek nad zneskom 16.897,43 EUR vzet in porabljen za skupni namen strank. Velja ravno obratno - dokazno breme, da izpodbije (zakonsko) domnevo o skupnem prevzemu (celotnega) kredita, je bilo na toženki.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - obremenitev nepremičnin s hipoteko - razpolaganje z nepremičnino - pritožbene novote
Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - pomanjkanje razlogov - odvzem mobilnega telefona
Sodišče prve stopnje bi se moralo na podlagi konkretnih okoliščin in podatkov obravnavane zadeve opredeliti o odločilnem dejstvu, ali gre pri zaseženem mobilnem telefonu za predmet, ki kaže na nevarnost, da bo (ponovno) uporabljen za kaznivo dejanje, ali njegov odvzem narekujejo razlogi koristi splošne varnosti ali morale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056161
ZPP člen 450, 450/2. SZ-1 člen 25, 25/1, 31.
gospodarski spor majhne vrednosti - stanovanjske in poslovne stavbe - etažna lastnina - obratovalni stroški in stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - posel rednega upravljanja - varnostna služba - dom za starejše - sprememba tožbe
Med določbami ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti, ni posebnega pravila o spremembi tožbe. To pomeni, in slednje je enotno sprejeto v sodni praksi in teoriji, da je tudi v sporu majhne vrednosti sprememba tožbe dopustna. Tudi po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Glede na zgoraj navedeno o postavljenem zahtevku so zato neutemeljene pritožbene trditve, da se je tožeča stranka s tem želela izogniti posebnim procesnim določbam o postopku v spornih majhne vrednosti.
Pritožnica sama uveljavlja prav to, da mora po zakonu imeti izvajalec institucionalnega varstva (to je dom starejših občanov v zgradbi) za izvajanje osnovne oskrbe s predpisom na delovnih mestih zaposlenega vratarja - receptorja. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se v stavbi izvaja dejavnost, katere narava narekuje varnostno - receptorsko službo, je torej pravilna, sklicevanje na potrebnost soglasja vseh etažnih lastnikov pa zato, ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev glede na večstanovanjsko stavbo, pa neutemeljeno.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - dejanska raba prostora - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - izdelava elaborata
Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Ni utemeljeno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica stroškov, povezanih z vložitvijo predloga za izvršbo, ni ustrezno specificirala. V predlogu za izvršbo (ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku) je izrecno navedla, da zahteva povrnitev s tem povezanih stroškov (med drugim vračilo odvetniških stroškov in DDV). Ta zahtevek je dovolj opredeljen oziroma določljiv.
S sklenjeno sodno poravnavo je bilo med drugim določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške. To pomeni, da mora vsaka stranka kriti tiste stroške, ki so stranki že nastali ali ki gredo po materialnem pravu njej v breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34.a, 34.a/1, 34.a/7. ZPP člen 105, 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).