PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 20, 39, 39-1. ZPP člen 359.
odpoved najemne pogodbe - določitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti točke - veljavna odvetniška tarifa - prepoved reformatio in peius - izračun pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - končno poročilo - pripravljalni narok - nepriznani stroški - preizkus po uradni dolžnosti
Kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, pritožbeno sodišče ni vezano na napačno metodo izračuna stroškov ali posamezne materialno pravno napačno priznane stroške, ampak zgolj nominalno na končni skupni znesek, tako da z odločbo pritožbenega sodišča priznani stroški ne smejo bit nižji od končnega skupnega zneska, ki ga pritožnici priznava stroškovna odločba sodišča prve stopnje.
Ker je bil prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, priznana postavka za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi že postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev za katero bi bila predvidena posebna nagrada.
Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati stroške. Nagrada za to opravilo je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na tožbo.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - plača in drugi stalni denarni prejemki - izvzetje iz stečajne mase - stroški stečajne mase - stroški prevoza na delo - stroški prehrane - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nujni stroški stečajnega postopka - pomanjkljiv predlog - nedopustne pritožbene novote - nov predlog
Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
V zvezi s subjektivnimi okoliščinami, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčeve negativne lastnosti kot sta velika mera vztrajnosti, zahrbtnosti ter odločnosti izvršiti očitano kaznivo dejanje umora. O teh lastnostih je utemeljeno sklepalo na podlagi ugotovitev, da naj bi obdolženec prišel domov k oškodovancu, ki je njegov dolgoletni znanec, pod pretvezo, da mu bo vrnil dolgovani denar, naj bi s seboj prinesel nož, kar kaže na njegovo premišljeno ravnanje, ter naj bi oškodovanca nato napadel z nožem in ga poškodoval v predelu vitalnih delov njegovega telesa, vendar se naj ne bi ustavil zgolj pri dveh vbodih v stanovanju, temveč naj bi oškodovanca napadal z nožem še naprej, tudi na hodniku bloka, kamor je oškodovanec zbežal pred obdolžencem, kot tudi po tem, ko je sosed potegnil oškodovanca v stanovanje, saj naj bi obdolženec nadaljeval z napadom tako, da je poskušal na silo vstopiti v stanovanje soseda in preprečeval zaprtje vrat s tem, da naj bi odrival vrata, sosed pa je moral uporabiti vso silo, da je vrata vendarle zaprl.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča - vračilo predujma - stečajna masa
Upravitelj je glede na višino zahtevka iz izpodbojne tožbe lahko utemeljeno pričakoval, da se bo za vtoževani in kasneje tudi prisojeni znesek stečajna masa povečala, kar se ni zgodilo, saj mu je na podlagi pravnomočne sodbe od dolžnikovega dolžnika uspelo doseči le plačilo 500,00 EUR. Ker pa so v zvezi z izpodbojno tožbo in predlogom za izvršbo nastali odvetniški stroški, in ker je po plačilu teh v stečajni masi le še znesek 4,71 EUR, za vračilo sredstev v dobro proračuna sodišča v višini celotnega zneska založenega predujma 1.955,00 EUR ni podlage v osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP, saj vrednost unovčene stečajne mase, glede na to, da je bila ta porabljena za plačilo stroškov postopka, znaša le še 4,71 EUR.
Razlogi, ki jih je v obrazložitev izpodbijanega sklepa nanizalo sodišče prve stopnje, tudi po sodbi pritožbenega sodišča niso razlogi za vsebinsko odločitev o predlogu za odreditev pripora.
ZZK-1 člen 80, 81. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - učinek vpisa zaznambe spora - zaznamba spora o pridobitvi pravice - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - težko nadomestljiva škoda - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - poslovni delež kot skupno premoženje - prepoved razpolaganja z deležem - neznatna škoda
Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode.
ZPP člen 112, 350, 350/2, 360, 360/1, 365, 365-2, 366. OZ člen 766.
zamuda roka - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mandat
V teoriji je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.
Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu OZ. Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/2. ZNP-1 člen 22, 22/1, 22/2.
udeležba v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - sprememba predlagatelja - sodna določitev meje - pravni interes za udeležbo v postopku
V nepravdnem postopku je vprašanje udeležbe urejeno še manj togo. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZNP-1 lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZNP-1 mora sodišče obvestiti o postopku osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V luči zgoraj opisanega bi moralo sodišče prve stopnje (namesto formalne presoje po drugem odstavku 190. člena ZPP) presoditi, ali gre pri novi predlagateljici oziroma predlagateljici udeležbe za osebo, ki je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njen pravni interes, ter o tem odločiti.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, kot temeljnega pogoja za odreditev in nadaljnje izvajanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim jih očitajo v vloženi obtožnici, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov na katerih slednji sloni ter da dokazi pridobljeni tekom preiskave, utemeljenega suma niso omajali, temveč kvečjemu potrdili. Takim ugotovitvam je pritožbeno sodišče že večkrat pritrdilo, in sicer s sklepi z dne 14. 1. 2022, z dne 1. 2. 2022 (ki se nanaša na obdolženega E. E.) in nazadnje z dne 22. 3. 2022. Ker se tudi po zadnjem sklepu pritožbenega sodišča okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora, v ničemer niso spremenile, z izjemo zatrjevanega poslabšanja stanja obdolženega D. D. zaradi gladovne stavke in poteka časa, kar pa nista okoliščini, ki bi bistveno vplivali na pogoje za pripor, še vedno ni najti podlage za drugačno presojo glede vprašanja podanosti pogojev za pripor zoper obdolžence.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058160
ZPP-E člen 125, 125/3.. ZPP člen 236a, 286, 286/3, 333, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 299.
nesreča pri delu - plačilo mesečne rente - neprava sprememba tožbe - vnaprejšnja dokazna ocena - aktivno iskanje zaposlitve - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev sodbe - III. kategorija invalidnosti - pričetek teka zastaralnega roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoj za prisojo škode zaradi izgubljenega zaslužka oziroma denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Do kolikšne rente je upravičen oškodovanec, je odvisno od tega, ali bi z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev (prim. sodba VSRS II Ips 28/2017, sodba VSL II Cp 2316/2016). Tožnikove navedbe je mogoče razumeti tako, da je zaradi posledic padca in poškodbe kolena postal nezaposljiv, vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca za področje medicine dela izhaja, da je tožnikova pridobitna zmožnost zmanjšana le v manjši meri. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba razčistiti, ali je tožnikova brezposelnost izključna posledica tožnikove poškodbe, ali pa je, glede na zmanjšanje pridobitnih sposobnosti le v manjši meri, posledica tožnikove neaktivnosti pri iskanju nove zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti oziroma zdravstvenim omejitvam.
ZFPPIPP člen 235, 236, 239, 2391/1, 239/1-2. ZIUZEOP člen 97.
začetek stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - COVID-19
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. To bi lahko vložil tudi na podlagi 97. člena ZIUZEOP, v kolikor bi izkazal, da je njegova insolventnost posledica razglasitve epidemije. Ker tega v danem roku ni storil, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more več uspešno uveljavljati trditev, da je bilo poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih popolnoma onemogočeno zaradi epidemije COVID-19.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056977
KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 18, 355, 355/2, 445.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - pričakovana zasebnost - kršitev tajnosti občil - status oškodovanca - indična sodba - in dubio pro reo - tek zakonskih zamudnih obresti - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - seja pritožbenega sodišča - obveščanje strank o seji senata
Varstvo elektronskih komunikacij je zagotovljeno tako v 139. kot v 221. členu KZ-1. Kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu KZ-1 inkriminira seznanjanje s sporočilom, ki se prenaša z elektronskim komunikacijskim sredstvom, kaznivo dejanje napada na informacijski sistem po 221. členu KZ-1 pa se nanaša na neupravičen vstop ali vdor ali prestrezanje podatkov (prvi odstavek) oziroma na neupravičeno uporabo, spremembo, preslikavo, prenos, oziroma uničenje podatkov oziroma oviranje prenosa, dostopa oziroma delovanja informacijskega sistema (drugi odstavek).
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 221. člena KZ-1 stori kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega. Izmed možnih izvršitvenih ravnanj se obdolženki po citirani določbi očita neupravičen vstop (ne pa vdor) v informacijski sistem. Razlika med neupravičenim vstopom in vdorom v informacijski sistem je v tem, da neupravičen vstop pomeni neupravičeno pridobitev vpogleda v informacijski sistem, vdor pa je vstop z obidom, onesposobitvijo in drugačnim onemogočanjem varnostnih mehanizmov ali kršitvijo varnostnih ukrepov informacijskega sistema ali z uporabo tehničnih sredstev. Vdor je zato vedno neupravičen, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pa mora biti neupravičen tudi vstop. Neupravičen vstop pomeni vstop, za katerega storilec nima dovoljenja. To dovoljenje pa je treba razlagati široko, tudi v smislu privolitve lastnika ali uporabnika. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja ali kljub njegovemu nesoglasju.
V primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje.
Zakonske zamudne obresti od dolgovanega zneska (višine škode kot glavnice) ne tečejo od nastanka škode, ampak od seznanitve obdolženke s premoženjskopravnim zahtevkom.
misija - slovenska vojska - voznik - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času misije ni nikoli imel 24 ur neprekinjenega počitka. Ugotovilo je, da so bila slovenska vozila stara 30 let in zelo obrabljena, zato je bilo z njimi ogromno dela in popravil. Vsak dan jih je bilo potrebno vžgati, pregledovati tekočine in opraviti druge dnevne, tedenske in mesečne preglede. Tožnik je bil kot vodja voznikov odgovoren za vsa vozila v vodu, v vsakem trenutku je moral vedeti za vsako vozilo, vsakega voznika ter dnevno, tedensko in mesečno poročati glede stanja vozil. Moral je imeti evidence registracij in pregledov vsakega vozila ter pisati zahtevke za vozila. Njegovo delo vodje voznikov je po ugotovitvi sodišča prve stopnje trajalo zelo različno, tudi 5 ur dnevno (pisanje zahtevkov), vsak dan pa uro ali uro in pol (pogovor z vozniki, z glavnim logistom, ki je zagotavljal servise in rezervne dele, ter poročanje nadrejenim).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.
ZObr člen 43, 43/5, 97f, 97f/2.. ZPP člen 7, 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
misija - poveljnik - razpravno načelo - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
ZSDU člen 12, 47, 47/2, 53, 53/1.. ZOFVI člen 47.. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vižmarje Brod (2008) člen 9, 9/5.
kolektivni delovni spor - volitve - rok za sodno varstvo - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev
Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.
dopustni pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti - dopustne pripravljalne vloge - zahteva za opravo obravnave - predlog za zaslišanje priče
Predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Da lahko vsaka stranka v sporu majhne vrednosti vloži eno pripravljalno vlogo (drugi odstavek 452. člena ZPP) je pravica, ki se izvaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 452. člena ZPP. Tožena stranka lahko to svojo pravico izkoristi le kot odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, in sicer v roku 8 dni od prejema prve pripravljalne vloge tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno navedlo, da mora pravdna stranka v sporu majhne vrednosti zahtevati izvedbo naroka in ne le predlagati njegovo izvedbo, kar je vsebina toženkinega pritožbenega očitka.