ZASP člen 5, 14, 101, 167. ZGD-1 člen 39. SPZ člen 15, 92.
avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko delo iz delovnega razmerja - prepovedni zahtevek - izročitev nosilcev avtorskega dela - intelektualna lastnina - poslovna skrivnost - individualizacija tožbenega zahtevka - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - dokazni standard
Tožbeni zahtevek za izločitev nosilcev podatkov (nosilcev avtorskih del) ni utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ker avtorsko delo kot intelektualna stvaritev (prvi odstavek 5. člena ZASP) ni stvar v pomenu 15. člena SPZ. Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 7. točke prvega odstavka 167. člena ZASP, zato je prvo sodišče pravilno ugodilo zahtevku za izročitev nosilcev podatkov.
napotitev dedičev na pravdo - materialno in procesno dokazno breme - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - denarna sredstva na bančnem računu
Iz okoliščin izhaja, da glede na trditve B. P. o materialnopravni neveljavnosti obeh vknjižb lastninske pravice na nepremičnini (prve v korist S. P. mlajšega, druge v korist D. P.) sporno razmerje glede vprašanja, ali spada 2/3 navedene nepremičnine v zapuščino, obstaja med B. P. na eni strani ter S. P. mlajšim in D. P. na drugi strani. Tudi ta spor sodi v okvir sporov iz 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj na opredelitev obravnavanega razmerja, da gre za spor iz 212. člena ZD, ne vpliva okoliščina, da je v sporu med dedičema udeležena kot sospornik dediča na pasivni strani tudi tretja oseba.
izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - nedovoljenost posebne pritožbe - dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po sedmem odstavku 72. člena ZPP zoper sklep, s katerim predsednik senata oz. razpravljajoči sodnik zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker posebna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženec nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2022. Ker je toženec s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v celoti uspel, s pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo njegovemu predlogu ugodeno, ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično pa za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pritožbo toženca zoper sklep z dne 4. 1. 2022 pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP člen 151, 152, 163, 163/1, 163/2, 180, 310, 310/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 354, 354/1.
stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka - stečajni postopek nad toženo stranko - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - izrek odločbe - stroški stečajnega postopka - stroški do začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev.
Procesna legitimacija je procesna predpostavka, njen obstoj pa se presoja izključno glede na zatrjevanje tožnika. Če tožnik trdi, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja in če trdi, da je toženec zavezanec iz materialnopravnega razmerja, je tožba dopustna, obstoji tožnikova procesnega legitimacija. Če tožnik v postopku ne dokaže svojih trditev za utemeljenost zahtevka v razmerju do toženca, sledi meritorna odločitev: zavrnitev zahtevka. Ne gre za vprašanje dopustnosti tožbe, temveč za vprašanje neutemeljenosti zahtevka.
ZObr člen 97f.. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
neizkoriščen tedenski počitek - misija - slovenska vojska - poveljnik - razpravno načelo - pritožbene novote
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik na dolžnosti poveljnika kontingenta in s tem tudi odgovoren za pripadnike ter na razpolago tujemu poveljniku sektorja zahod (generalu italijanske vojske), same po sebi ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba. Vendar pa pritožba zmotno meni, da zaključek izpodbijane sodbe o kršitvi tožnikove pravice do tedenskega počitka temelji prav na tem, da je tožnik moral biti na razpolago tujemu poveljniku. V obravnavanem primeru je namreč odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila), ki so bile dejansko obvezne in po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - pravica do plačila - uspeh pravdnih strank
Pravica začasnega zastopnika do plačila ni odvisna od izida pravde. Njegov položaj v povezavi s stroški je primerljiv položaju izvedenca ali tolmača. Začasni zastopnik v vsakem primeru dobi plačilo za svoje delo, ne glede na uspeh stranke, ki ji je bil postavljen.
Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 20, 39, 39-1. ZPP člen 359.
odpoved najemne pogodbe - določitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti točke - veljavna odvetniška tarifa - prepoved reformatio in peius - izračun pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - končno poročilo - pripravljalni narok - nepriznani stroški - preizkus po uradni dolžnosti
Kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, pritožbeno sodišče ni vezano na napačno metodo izračuna stroškov ali posamezne materialno pravno napačno priznane stroške, ampak zgolj nominalno na končni skupni znesek, tako da z odločbo pritožbenega sodišča priznani stroški ne smejo bit nižji od končnega skupnega zneska, ki ga pritožnici priznava stroškovna odločba sodišča prve stopnje.
Ker je bil prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, priznana postavka za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi že postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev za katero bi bila predvidena posebna nagrada.
Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati stroške. Nagrada za to opravilo je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na tožbo.
Zaman je trditi, da naj bi bil obtoženec tako mil, da še muhe ne bi mogel ubiti, ko pa na drugi strani stoji (sicer nepravnomočna) sodba, s katero je bil spoznan za krivega najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
Razlogi, ki jih je v obrazložitev izpodbijanega sklepa nanizalo sodišče prve stopnje, tudi po sodbi pritožbenega sodišča niso razlogi za vsebinsko odločitev o predlogu za odreditev pripora.
ZZK-1 člen 80, 81. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - učinek vpisa zaznambe spora - zaznamba spora o pridobitvi pravice - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - težko nadomestljiva škoda - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - poslovni delež kot skupno premoženje - prepoved razpolaganja z deležem - neznatna škoda
Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode.
spor o pristojnosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - premoženjskopravni spor - razmerja med etažnimi lastniki - plačilo prispevka v rezervni sklad
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ne gre namreč za gospodarski spor, saj tožniki niso osebe, navedene v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, kot tudi ne samostojni podjetniki posamezniki po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi določb 482., 483. ali 484. člena ZPP. Zato je za odločanje pristojno okrajno sodišče.
ZSDU člen 12, 47, 47/2, 53, 53/1.. ZOFVI člen 47.. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vižmarje Brod (2008) člen 9, 9/5.
kolektivni delovni spor - volitve - rok za sodno varstvo - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev
Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057609
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
misija - slovenska vojska - višina odškodnine - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - Direktiva 2003/88/ES
Za določitev višine odškodnine ni relevantno, koliko ur je imel tožnik delovne obveznosti na dan, ko naj bi bil prost. Odškodnina se ne določa na način, kot se zavzema pritožba, t. j. glede na ugotovljeni čas kršitve tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je vojakom nastala zaradi kršitve pravice do enega prostega dneva na teden. Osnova za izračun odškodnine je plača, ki jo je tožnik prejemal na misiji. Odškodnina za posamezen dan je v vrednosti osmih ur, upoštevaje povprečno mesečno obveznost v višini 174 ur.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00057780
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 483, 483/2.. KZ-UPB1 člen 73.
mladoletniki - ustavitev postopka - nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Mladoletnice in oškodovanka so si dobesedno skočile v lase s tem, da jo je oškodovanka odnesla slabše, ker so bile nasprotnice, sicer sestre A., v premoči. V prvotnem prerivanju in nato pretepu, ki je trajal nekaj minut, tudi oškodovanka ni ostala povsem pasivna, saj je sama lasala C. A., ki jo je šele po tistem udarila v obraz, kar je najverjetneje imelo za posledico poškodbo nosu. Okoliščina, da sta ju pri tem sestri C. A. držali vsaka za roko, sicer potrjuje pritožbeno razlago, da je bila oškodovanka v tistem trenutku nemočna, vendar tega ni mogoče enačiti z zakonskim znakom spravljanja v podrejen položaj. Šlo je namreč le za trenutno situacijo, ki se je odvila v običajnem pretepu s praskanjem, lasanjem in udarjanjem, objektivno gledano pa takšno dejanje ni doseglo tiste intenzivnosti, da bi prešlo v nasilništvo z izživljanjem nad nemočno žrtvijo. Prav tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dokazano ugašanje cigarete na vratu oškodovanke, saj ni bilo videti nobenih poškodb. Tudi ne drži, da naj bi z nasiljem pričele mladoletnice, saj kot se je pokazalo v pripravljalnem postopku, je bila prav oškodovanka tista, ki je pričela pihati cigaretni dim v obraz A. A. in jo s tem izzivala.
Namen vzgojnih ukrepov ni v kaznovanju, pač pa v prevzgoji in pravilnemu razvoju, če je to potrebno.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.