začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - dokazni standard verjetnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazuje sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca.
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.
pravica zakonca do preživnine - restriktivna razlaga - aktivno iskanje zaposlitve - strokovna izobrazba - krivda za nezaposlenost
Bivši zakonec (izvenzakonski partner) ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja), če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Pogoj nekrivdne nezaposlenosti je treba strogo razlagati. Odrasla oseba je v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za svoje preživljanje oziroma za svojo materialno in socialno varnost. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, kar pomeni tudi, da je nezaposlena oseba dolžna izkoristiti vsako možnost zaposlitve; če ne gre drugače, mora sprejeti tudi delo za določen čas ali slabše plačano delo ali opravljati priložnostna dela. Razpad zakonske zveze (izvenzakonske skupnosti) ne predstavlja podlage za preživninski zahtevek iz razloga, da se ohrani življenjski standard iz časa zakonske zveze
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00010443
ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 74.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - slovensko državljanstvo - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - navezne okoliščine - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podane navezne okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo pristojnost, niti niso izpolnjeni pogoji za izključno pristojnost Republike Slovenije, je odločilo pravilno, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in razveljavilo opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo (18. člen ZPP).
ZDR-1 člen 131, 136, 161.. ZDR člen 131, 137, 162.
odpravnina ob upokojitvi - regres za letni dopust - plača - invalidska pokojnina - odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je kot razlog za neizplačilo plač navedla okoliščino, da je zaradi tožničinega ravnanja, ko z njo ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta in ni prihajala na delo, štela, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja in da je po tožničini volji pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče prve stopnje je tak ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Med pravdnima strankama je vse do tožničine upokojitve, kljub tožničini neupravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki niti s strani tožene stranke niti s strani tožnice ni bila odpovedana skladno z določbami ZDR-1. Tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznih zavarovanj. ZDR-1 za primere kršitev delovnih obveznosti določa možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa se je tožena stranka v času tožničine neupravičene odsotnosti ni poslužila.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
Pritožba utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da tožnici ni bilo potrebno dokazovati, da bi bilo njeno delo v spornem letu (visoko) nad pričakovanji. Dokazno breme določa materialno pravo, ki v določenih primerih lahko določa tudi obrnjeno dokazno breme. Vendar velja temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, da nosi dokazno breme tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Tožnica je zatrjevala, da je delo opravljala nad pričakovanji. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je svoje delo v spornem obdobju zelo dobro opravljala oziroma nad pričakovanji in ne tožena stranka, da se je delo tožnice v primerjavi s predhodnimi ocenjevalnimi obdobji poslabšalo za dve oceni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010235
OZ člen 131, 365.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - nerazumno dolgo trajanje postopka - nevarnost za zdravje - kanabinoid - deliktna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - zastaranje obveznosti - denarna renta - bodoča škoda - določljivost obsega škode
Zaradi nepravilnosti v upravnem postopku je tožniku nastala pravno priznana škoda. V obravnavanem primeru, ko je bila tožniku izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo prepovedano dodajanje konkretne surovine kot bistvene sestavine proizvodnje napitka, s tem pa mu je bila onemogočena proizvodnja, je odločilno, kako hitro in učinkovito je bilo postopanje pritožbenih organov. Naloga države je, da delovanje svojih služb organizira tako, da se o pravnih sredstvih, s katerimi se preizkuša pravilnost izdane odločbe, odloča hitro. V konkretnem primeru je upravni postopek, ki se je začel z odvzemom vzorca za analizo dne 3. 11. 1998, zaključil pa se je z odločbo o ustavitvi postopka dne 1. 6. 2004, trajal nesprejemljivo dolgo in presegel dopusten razumen rok odločanja v relativno enostavni zadevi.
Zastaranje terjatve za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta določljiva. Tožba na povrnitev prve škode pretrga zastaranje bodočih škod.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010553
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 766.
odgovornost države za škodo - odgovornost države za ravnanje sodišča - izčrpanje pravnih sredstev - protipravno ravnanje - vzročna zveza - razsojena stvar - vodenje več ločenih postopkov - različna dejanska in pravna podlaga - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - protipravno ravnanje odvetnika - dolžna skrbnost odvetnika - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti
Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Čeprav je bila odločitev sodišča druge stopnje v prvem sojenju materialnopravno zmotna, kot to (posredno) ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot protipravnega po zgoraj opisanih merilih ustaljene sodne prakse.
Odvetnikova odškodninska odgovornost se presoja po splošnih pravilih, ki veljalo za (sklenjeno) mandatno pogodbo, upoštevaje vsa splošna pravila OZ o odškodninski odgovornosti in določila Zakona o odvetništvu. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh, temveč se zaveže le, da bo izpolnjeval merila dolžne skrbnosti. Osrednje vprašanje presoje odvetniške odgovornosti je standard dolžne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika. V postopanju pred sodiščem mora odvetnik med drugim uporabiti vse dovoljene ukrepe, ki bi lahko stranko pripeljali do uspeha in storiti vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti svoje stranke. Sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja, ali bi tisto, kar bi moral odvetnik narediti, pa je opustil, stranki, ob normalnem teku stvari, prineslo uspeh v postopku.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPUOOD člen 18, 19. ZGD-1 člen 472.
družba z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe - sposobnost biti stranka - prenehanje obstoja pravne osebe - neobstoj pravnega naslednika stranke - osebna odgovornost družbenikov izbrisanih gospodarskih družb - odločba Ustavnega sodišča - nedovoljene pritožbene novote
Po uveljavitvi ZPUOOD aktivni družbeniki niso več odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD. Z uveljavitvijo citirane odločbe Ustavnega sodišča je bila dokončno odpravljena neomejena osebna odgovornost vseh aktivnih družbenikov družb, izbrisanih po 17. 11. 2011.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - vloženo izredno pravno sredstvo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - stečajni postopek nad upnikom - uspeh stranke v postopku z revizijo - nezmožnost restitucije - pravno priznana škoda - pravno nepomembno dejstvo
Zaradi tekočega stečajnega postopka nad upnikom obstaja v primeru dolžnikovega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega.
prodajna pogodba - bistvene sestavine pogodbe - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - izpolnitev z napakami - klavzula videno - kupljeno - manjša količina - delna neizpolnitev - pravice kupca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je podpisala klavzulo videno kupljeno, pristala na morebitne stvarne napake predmetov nakupa, sicer drži, vendar pa gre pri tej zadevi za količino in torej delno neizpolnitev, in ne za stvarne napake.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
OZ člen 154, 154/2, 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 13. ZPP člen 184, 184/1, 324, 324/2.
odškodninska odgovornost v prometu - prometna nesreča dveh motornih vozil - obvezno avtomobilsko zavarovanje - razmejitev odgovornosti - soprispevek - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prehitra vožnja - vinjenost voznika - vključevanje na prednostno cesto - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka med zdravljenjem - potni stroški v času zdravljenja - sestavine pisne sodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe - navedba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbe
Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.
Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.
Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.