povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - ugotavljanje dejanskega stanja
Vzročna zveza ni prekinjena že zgolj zaradi ravnanja druge osebe, kakor to izhaja iz večjega dela pritožbe, ki se osredotoča na kršitve cestnih predpisov s strani oškodovanca. Z vidika obtoženkinih ravnanj je odločilna presoja, ali je kljub motoristovi vožnji, vendarle imela objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (pogledi v ogledalo in nazaj) ter tako prepreči prometno nesrečo. V konkretnem primeru sta ključni vprašanji, ali je bilo prehitevanje motorista za obtoženko objektivno predvidljivo in ali bi lahko preprečila nesrečo.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/4, 30, 30/2, 30/7, 36, 36/3, 37, 129.. BMKSZ člen 21, 22.. ZPIZ-1 člen 193, 198.
višina pokojnine
Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.
ZDSS-1 člen 24.. ZUPPJS16 člen 12.. ZDDO člen 39.. URS člen 14, 52.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 10, 12, 12/1, 13.
Tožnica uveljavlja, da je šlo za diskriminacijo iz razloga starosti in invalidnosti, vendar je potrebno ugotoviti, da tožnici ni bil omejen dopust zaradi starosti in invalidnosti, pač pa ob seštevku vseh kriterijev za odmero dopusta skupaj, ki jih je tožnica izpolnjevala.
Pritožba utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da tožnici ni bilo potrebno dokazovati, da bi bilo njeno delo v spornem letu (visoko) nad pričakovanji. Dokazno breme določa materialno pravo, ki v določenih primerih lahko določa tudi obrnjeno dokazno breme. Vendar velja temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, da nosi dokazno breme tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Tožnica je zatrjevala, da je delo opravljala nad pričakovanji. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je svoje delo v spornem obdobju zelo dobro opravljala oziroma nad pričakovanji in ne tožena stranka, da se je delo tožnice v primerjavi s predhodnimi ocenjevalnimi obdobji poslabšalo za dve oceni.
ZPIZ-2B člen 37.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 22, 22/1, 22/3.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - delovno razmerje
Zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe se vzpostavi, če zavarovanec ni zavarovan na kakšni drugi podlagi. Družbeniki in poslovodne osebe, ki imajo v družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja.
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - namen izvršilnega postopka - izdaja novega upravnega akta
Dolžnik je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik v izvršilnem postopku, ki ga je vložil na podlagi 226. člena ZIZ, ne more doseči izdaje nove drugačne odločbe. Le to je imel možnost doseči v okviru pritožbe na pristojni organ, kot je bil poučen v pravnem pouku odločbe, oziroma bi moral izdajo odločbe zahtevati z novo tožbo pri delovnem in socialnem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00011385
ZM člen 1, 1/1, 1/1-2, 2, 2/3, 3, 9, 16, 16/2, 30, 78, 78/2, 107. ZUE člen 13, 13/1. ZPP člen 285.
menica - lastna menica - trasirana menica - bianco menica - menična izjava - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom - menični porok - trasant - zastaranje meničnih zahtevkov - materialno procesno vodstvo
Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila.
Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.
Sodišče prve stopnje je pravilno nagrado in nadomestilo za stroške priznalo izvedenskemu organu v sestavi dveh specialistov. Ne glede na to, kaj je bil predmet dopolnilnega mnenja, je za izvedensko mnenje in vsa dopolnilna mnenja določen izvedenski organ in ne le posamezen izvedenec oziroma specialist. Posledično pa je tudi upravičen do nagrade in nadomestila za stroške izvedenski organ in ne specialist posameznik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010235
OZ člen 131, 365.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - nerazumno dolgo trajanje postopka - nevarnost za zdravje - kanabinoid - deliktna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - zastaranje obveznosti - denarna renta - bodoča škoda - določljivost obsega škode
Zaradi nepravilnosti v upravnem postopku je tožniku nastala pravno priznana škoda. V obravnavanem primeru, ko je bila tožniku izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo prepovedano dodajanje konkretne surovine kot bistvene sestavine proizvodnje napitka, s tem pa mu je bila onemogočena proizvodnja, je odločilno, kako hitro in učinkovito je bilo postopanje pritožbenih organov. Naloga države je, da delovanje svojih služb organizira tako, da se o pravnih sredstvih, s katerimi se preizkuša pravilnost izdane odločbe, odloča hitro. V konkretnem primeru je upravni postopek, ki se je začel z odvzemom vzorca za analizo dne 3. 11. 1998, zaključil pa se je z odločbo o ustavitvi postopka dne 1. 6. 2004, trajal nesprejemljivo dolgo in presegel dopusten razumen rok odločanja v relativno enostavni zadevi.
Zastaranje terjatve za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta določljiva. Tožba na povrnitev prve škode pretrga zastaranje bodočih škod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011485
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135. ZPP člen 7, 10, 315. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 23, 24, 56.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec po stopnicah - mokra in spolzka tla - popravilo in vzdrževanje stopnic - opustitev varnostnih ukrepov - opustitev skrbi za lastno varnost - vzročna zveza - pretežna verjetnost - pravočasnost trditev - kršitev razpravnega načela - vmesna sodba
Tožnica, ki je v trditveni podlagi tožbe zatrjevala, da je padla zaradi mokre in spolzke stopnice, je bila šele po prejemu izvedenskega mnenja seznanjena z možnostjo drugačnega vzroka njenega padca. Sodišče zato z upoštevanjem trditev tožnice, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, ni kršilo razpravnega načela.
Sodba ima v izvedenskem mnenju zadostno podlago za ugotovitev, da obstaja več kot 50% verjetnost, da so se s stopnišča luščili takšni odluščki (tožnica jih ni mogla zaznati), da so lahko povzročili zdrs.
Po ustaljenem stališču sodne prakse se določbe ZKP o hišni preiskavi za preiskavo vozila uporabljajo v primeru, ko gre za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev, pregled vozila samo s čutili, kar izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na pregled prevoznih sredstev na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko policisti pregledujejo njihovo notranjost.
V določilih ZKP o ogledu soglasje lastnika stvari za opravo tega preiskovalnega dejanja ni predpisano.
Snemanje pogovora med udeleženci, ne glede na to, ali se odvija na javnem kraju ali v zaprtem prostoru, in ne glede na vsebino pogovora, pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost, če osebe, ki v pogovoru sodelujejo, ne dajo dovoljenja za snemanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00010333
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
okrnitev časti in ugleda - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - neresnična in žaljiva obdolžitev - negativna vrednostna sodba - ugotavljanje namena zaničevanja - glede na vse okoliščine primera - izjava na naroku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba - spori iz najemnih razmerij
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka fizična oseba, za katere ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Zato tudi ne gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP.
Spor izvira iz najemnega razmerja med strankama, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
OZ člen 154, 154/2, 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 13. ZPP člen 184, 184/1, 324, 324/2.
odškodninska odgovornost v prometu - prometna nesreča dveh motornih vozil - obvezno avtomobilsko zavarovanje - razmejitev odgovornosti - soprispevek - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prehitra vožnja - vinjenost voznika - vključevanje na prednostno cesto - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka med zdravljenjem - potni stroški v času zdravljenja - sestavine pisne sodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe - navedba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbe
Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.
Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.
Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.