spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - stranke postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - fizične osebe - predmet spora - vplačila v rezervni sklad
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska 754,00 EUR s pripadki. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V tožbi navedeni etažni lastniki so fizične osebe, ki nimajo statusa samostojnega podjetnika, predmet spora med tožečo in toženo stranko pa so vplačila v rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v L., v kateri ima toženec v lasti stanovanje.
ZPP-UPB3 člen 8. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. OZ-UPB1 člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - poseg v osebnostno pravico - kriva izpovedba - razžalitev - krivdna odgovornost - stopnja prepričanja - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
Izjava toženke podana v kazenskem postopku v svojstvu pričevanja, v kateri je zgolj posredovala nekaj, kar je slišala, pri tem pa ni zatrjevala, da gre za (ne)resnične trditve, ne pomeni ravnanja, ki bi ga bilo moč šteti za nedopustnega oziroma protipravnega ter zato kot navaja sodišče prve stopnje ni podana toženkina krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ).
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - namen izvršilnega postopka - izdaja novega upravnega akta
Dolžnik je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik v izvršilnem postopku, ki ga je vložil na podlagi 226. člena ZIZ, ne more doseči izdaje nove drugačne odločbe. Le to je imel možnost doseči v okviru pritožbe na pristojni organ, kot je bil poučen v pravnem pouku odločbe, oziroma bi moral izdajo odločbe zahtevati z novo tožbo pri delovnem in socialnem sodišču.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00010443
ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 74.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - slovensko državljanstvo - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - navezne okoliščine - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podane navezne okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo pristojnost, niti niso izpolnjeni pogoji za izključno pristojnost Republike Slovenije, je odločilo pravilno, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in razveljavilo opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo (18. člen ZPP).
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011143
OZ člen 35, 117, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 246, 247, 247/3, 253. ZPP člen 8, 214, 286.
prestop športnika v drug klub - prestop v drug klub - podjemna pogodba - ničnost pogodbe zaradi predmeta - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pogodbena odškodninska obveznost - razdor pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - mednarodni element v razmerju - dokazna ocena - primeren dokaz - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi. Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zakonitost dokazov - nezakonit dokaz - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - odločba Ustavnega sodišča - sporazum o priznanju krivde
Ker je iz spisovnega gradiva izhajalo, da biološka sled, najdena na kraju kaznivega dejanja, pripada obsojencu, katerega DNK profil je bil hranjen v DNK evidenci, da obsojeni predhodno ni bil kaznovan ter da tudi ni bil v drugem kazenskem postopku, so navedeni dokazi in dejstva, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21, sodišču omogočali presojo zakonitosti oz. nezakonitosti hrambe DNK profila obsojenca tako, da to dejstvo za sodišče ni novo.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - načelo uspeha - odškodnina
Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.
socialni spor - dokončen upravni akt - sodno varstvo
Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Poleg tega mora biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristi.
ničnost letnega poročila - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - obveznost rednega nadzorstva članov organa vodenja
Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
ZPP člen 325, 354, 354/2, 436, 436/3. ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - ugovor res iudicata - domneva umika tožbe
Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo o isti stvari, ni pa odločilo, ali mora toženec poravnati tožnikovo terjatev, kot mu nalaga izpodbijani sklep o izvršbi v delu, ki ga izvršilno sodišče ni razveljavilo. Pravdni stranki bi v nastali procesni situaciji lahko predlagali izdajo dopolnilne sodbe (325. člen ZPP), vendar tega nobena od njiju ni storila, zato je nastopila domneva, da je tožnik tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevano toženčevo plačilo denarne terjatve, umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010683
ZPP člen 286, 337, 337/1. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - sprememba tožbe - razširitev tožbenega zahtevka - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - prometna nesreča - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - predhodne zdravstvene težave - osebne lastnosti oškodovanca - profesionalno ukvarjanje s športom
Oškodovanca je treba sprejeti takega, kot je. Tožnica je imela zaradi ukvarjanja z vrhunskim športom (profesionalna košarkarica) in zaradi svoje višine (195 cm) degenerativne spremembe, ki pa so bile neme in bi bile neme še vsaj deset let, če ne bi prišlo do sprožilca - škodnega dogodka. Čim je tako, za vso škodo, nastalo tožnici, odgovarja tisti, ki je odgovoren za sprožilec teh njenih, sicer dotlej nemih zdravstvenih težav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - OBRT - USTAVNO PRAVO
VSL00010772
URS člen 2, 42, 42/2. ObrZ člen 33, 37, 38, 38/4. ZDru-1 člen 14.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - pravna oseba javnega prava - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - izključitev člana - izključitev člana iz društva - sklep o izključitvi - neobrazloženost sklepa - statut - analogija - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do združevanja - varstvo pravic strank v postopku - procesna jamstva - pravica do izjave - pravica do ugovora - disciplinski postopek - pošten postopek
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Táko je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil.
Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se bil tožnik lahko branil zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njega, bi moral biti z njimi predhodno seznanjen.
Pred odločitvijo UO OPZS se tožnik o očitkih sploh ni imel možnosti izreči; pred odločitvijo skupščine OPZS je ugovor sicer vložil, vendar člani skupščine z njim niso bili seznanjeni; iz razlogov sklepa ni razvidno, da bi skupščina vsebinsko obravnavala tožnikove ustno predstavljene ugovorne navedbe. Vsebina sklepa skupščine je enaka sklepu UO, tožnikove navedbe iz ugovora pa so zavrnjene kot nepomembne. Iz obrazložitve torej ni razvidna kakršnakoli opredelitev do tožnikovih navedb, s katerimi je nasprotoval izključitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010235
OZ člen 131, 365.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - nerazumno dolgo trajanje postopka - nevarnost za zdravje - kanabinoid - deliktna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - zastaranje obveznosti - denarna renta - bodoča škoda - določljivost obsega škode
Zaradi nepravilnosti v upravnem postopku je tožniku nastala pravno priznana škoda. V obravnavanem primeru, ko je bila tožniku izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo prepovedano dodajanje konkretne surovine kot bistvene sestavine proizvodnje napitka, s tem pa mu je bila onemogočena proizvodnja, je odločilno, kako hitro in učinkovito je bilo postopanje pritožbenih organov. Naloga države je, da delovanje svojih služb organizira tako, da se o pravnih sredstvih, s katerimi se preizkuša pravilnost izdane odločbe, odloča hitro. V konkretnem primeru je upravni postopek, ki se je začel z odvzemom vzorca za analizo dne 3. 11. 1998, zaključil pa se je z odločbo o ustavitvi postopka dne 1. 6. 2004, trajal nesprejemljivo dolgo in presegel dopusten razumen rok odločanja v relativno enostavni zadevi.
Zastaranje terjatve za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta določljiva. Tožba na povrnitev prve škode pretrga zastaranje bodočih škod.
OZ člen 154, 154/2, 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 13. ZPP člen 184, 184/1, 324, 324/2.
odškodninska odgovornost v prometu - prometna nesreča dveh motornih vozil - obvezno avtomobilsko zavarovanje - razmejitev odgovornosti - soprispevek - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prehitra vožnja - vinjenost voznika - vključevanje na prednostno cesto - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka med zdravljenjem - potni stroški v času zdravljenja - sestavine pisne sodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe - navedba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbe
Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.
Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.
Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.