sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00011385
ZM člen 1, 1/1, 1/1-2, 2, 2/3, 3, 9, 16, 16/2, 30, 78, 78/2, 107. ZUE člen 13, 13/1. ZPP člen 285.
menica - lastna menica - trasirana menica - bianco menica - menična izjava - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom - menični porok - trasant - zastaranje meničnih zahtevkov - materialno procesno vodstvo
Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila.
Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.
stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja
Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - prebivališče tožene stranke
Okrožno sodišče utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni nobena od subjektov, navedenih v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost) in zato ni podan subjektivni kriterij za vodenje spora po pravilih o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ni izpolnjen objektivni kriterij, ker ne gre za nobenega od sporov iz 482. do 484. člena ZPP. Ker so za odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, katerih vrednost ne presega 20.000,00 EUR, po prvem odstavku 30. člena ZPP pristojna okrajna sodišča, tožena stranka pa ima stalno prebivališče v Ljubljani, je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno (30. člen ZPP) in krajevno (47. člen ZPP) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 127, 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - helikopterski prevoz
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je treba pri povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enakih okoliščinah, torej za enake zdravstvene storitve, opravljene s strani istega izvajalca, obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Slovenske zavarovane osebe so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev (tako glede obsega kot standarda storitev) v Avstriji torej izenačene z avstrijskimi zavarovanci in lahko uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev v Avstriji, vendar le v obsegu in po postopku, kot veljajo za avstrijske zavarovance.
Čeprav je pri tožniku prišlo do hude nesreče, pri kateri je ugotovljena medicinska potreba po prevozu s helikopterjem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila dejanskih stroškov helikopterskega prevoza. Tudi avstrijski zavarovanec bi moral v enakih okoliščinah, kot so podane v obravnavanem primeru, razliko nad priznanim zneskom plačati sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00010443
ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 74.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - slovensko državljanstvo - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - navezne okoliščine - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podane navezne okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo pristojnost, niti niso izpolnjeni pogoji za izključno pristojnost Republike Slovenije, je odločilo pravilno, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in razveljavilo opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo (18. člen ZPP).
ZDR-1 člen 131, 136, 161.. ZDR člen 131, 137, 162.
odpravnina ob upokojitvi - regres za letni dopust - plača - invalidska pokojnina - odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je kot razlog za neizplačilo plač navedla okoliščino, da je zaradi tožničinega ravnanja, ko z njo ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta in ni prihajala na delo, štela, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja in da je po tožničini volji pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče prve stopnje je tak ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Med pravdnima strankama je vse do tožničine upokojitve, kljub tožničini neupravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki niti s strani tožene stranke niti s strani tožnice ni bila odpovedana skladno z določbami ZDR-1. Tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznih zavarovanj. ZDR-1 za primere kršitev delovnih obveznosti določa možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa se je tožena stranka v času tožničine neupravičene odsotnosti ni poslužila.
tožba na razveljavitev sklepa skupščine - statut društva - prenehanje članstva - sklepčnost - sklepčnost skupščine - dokazna ocena - pravica do izjave
Ker se sodišče prve stopnje do izvedenih dokazov, ki so jih predlagali tožniki, v pretežnem delu sploh ni opredelilo, je kršilo tudi načelo kontradiktornosti postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011176
KZ-1 člen 75, 75/2.
prošnja za obročno plačilo - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje ponovne prošnje - protipravno pridobljena premoženjska korist
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ponovno prošnjo obsojenih z dne 18. 1. 2018 za obročno plačilo denarnega zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi, zavrglo. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je v obravnavani zadevi sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu o takojšnjem plačilu celotnega denarnega zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni koristi z dne 28. 9. 2017, postal pravnomočen dne 4. 12. 2017 in izvršljiv 6. 12. 2017. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje o ponovni prošnji obsojencev za obročno plačilo ni več moglo vsebinsko odločati, saj gre za že pravnomočno razsojeno zadevo (res iudicata).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011485
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135. ZPP člen 7, 10, 315. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 23, 24, 56.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec po stopnicah - mokra in spolzka tla - popravilo in vzdrževanje stopnic - opustitev varnostnih ukrepov - opustitev skrbi za lastno varnost - vzročna zveza - pretežna verjetnost - pravočasnost trditev - kršitev razpravnega načela - vmesna sodba
Tožnica, ki je v trditveni podlagi tožbe zatrjevala, da je padla zaradi mokre in spolzke stopnice, je bila šele po prejemu izvedenskega mnenja seznanjena z možnostjo drugačnega vzroka njenega padca. Sodišče zato z upoštevanjem trditev tožnice, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, ni kršilo razpravnega načela.
Sodba ima v izvedenskem mnenju zadostno podlago za ugotovitev, da obstaja več kot 50% verjetnost, da so se s stopnišča luščili takšni odluščki (tožnica jih ni mogla zaznati), da so lahko povzročili zdrs.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010468
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. OZ člen 39. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 39, 43.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - tuja pravna oseba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - posadna listina - ničnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pomanjkanje procesne legitimacije - nedopustnost tožbe
Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice, 2. sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico in 3. pravni temelj, na podlagi katerega sposoben pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico na stvari, ki je za to sposobna. Ker tožeča stranka, kot srbska pravna oseba, na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ni (bila) sposobna pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, v obravnavani zadevi za pridobitev lastninske pravice ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na sposobnost pridobitelja. Zato je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o pravnem temelju, konkretno o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje, kamor sodi tudi vprašanje dobre vere.
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice, če bi do nje res prišlo, ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012122
SPZ člen 119, 121. SZ-1 člen 4, 4/3, 5, 5/4, 15.
spor majhne vrednosti - rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - terasa - pohodna terasa - skupni deli stanovanjske stavbe - posamezni del stavbe
V drugem primeru je sodišče odločilo, da bi se toženka v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno-stanovanjski prostor) upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad. Toženca bi se zato eventualno lahko izognila plačilu stroškov v rezervni sklad, če bi dokazala, da sta imela z ostalimi etažnimi lastniki sklenjen dogovor, česar pa toženca nista izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010235
OZ člen 131, 365.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - nerazumno dolgo trajanje postopka - nevarnost za zdravje - kanabinoid - deliktna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - zastaranje obveznosti - denarna renta - bodoča škoda - določljivost obsega škode
Zaradi nepravilnosti v upravnem postopku je tožniku nastala pravno priznana škoda. V obravnavanem primeru, ko je bila tožniku izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo prepovedano dodajanje konkretne surovine kot bistvene sestavine proizvodnje napitka, s tem pa mu je bila onemogočena proizvodnja, je odločilno, kako hitro in učinkovito je bilo postopanje pritožbenih organov. Naloga države je, da delovanje svojih služb organizira tako, da se o pravnih sredstvih, s katerimi se preizkuša pravilnost izdane odločbe, odloča hitro. V konkretnem primeru je upravni postopek, ki se je začel z odvzemom vzorca za analizo dne 3. 11. 1998, zaključil pa se je z odločbo o ustavitvi postopka dne 1. 6. 2004, trajal nesprejemljivo dolgo in presegel dopusten razumen rok odločanja v relativno enostavni zadevi.
Zastaranje terjatve za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta določljiva. Tožba na povrnitev prve škode pretrga zastaranje bodočih škod.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba - spori iz najemnih razmerij
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka fizična oseba, za katere ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Zato tudi ne gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP.
Spor izvira iz najemnega razmerja med strankama, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010561
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/1.
poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostne pravice posameznika - vsebina izjave - grožnja - žalitev - kritika dela javnega delavca - svoboda govora - pravica do svobode izražanja - pravica do zdravega življenjskega okolja - protipravno ravnanje povzročitelja - tehtanje ustavnih pravic - bistvene kršitve postopka - izrecno prerekanje višine terjatve - prepozen dokaz - pravočasen dokaz - dokazni predlog - upoštevanje izpovedbe - nastanek in višina škode - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - strah - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženec je mejo svobode govora pri varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja prestopil in s svojimi ravnanji protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice. Sodišče je tehtanje med obema pravicama pravilno opravilo ter pravilno presodilo, da vprašanje prekomernega onesnaženja v predmetni zadevi ni bilo odločilno in so pritožbene trditve v tej smeri neutemeljene. Tudi če je do prekomernega onesnaženja v spornem časovnem obdobju prišlo, toženec ne bi smel s svojimi žalitvami in grožnjami poseči v osebnostne pravice tožnice na način, kot je posegel.
Po ustaljenem stališču sodne prakse se določbe ZKP o hišni preiskavi za preiskavo vozila uporabljajo v primeru, ko gre za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev, pregled vozila samo s čutili, kar izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na pregled prevoznih sredstev na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko policisti pregledujejo njihovo notranjost.
V določilih ZKP o ogledu soglasje lastnika stvari za opravo tega preiskovalnega dejanja ni predpisano.
Snemanje pogovora med udeleženci, ne glede na to, ali se odvija na javnem kraju ali v zaprtem prostoru, in ne glede na vsebino pogovora, pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost, če osebe, ki v pogovoru sodelujejo, ne dajo dovoljenja za snemanje.