Res je sicer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec in da toženec kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo po določbah ZGD-1 praviloma ne odgovarja za obveznosti družbe do tožnika kot delavca družbe. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni uveljavljal odgovornosti toženca - družbenika njegovega delodajalca na podlagi določb ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi to ni odločilnega pomena, saj je podana toženčeva civilna odgovornost zaradi storitve kaznivega dejanja, s katerim je bil tožnik oškodovan, saj mu je bila s kaznivim dejanjem, ki ga je storil toženec, povzročena škoda, ker mu delodajalec (na podlagi odločitve tožnika kot njegovega direktorja in družbenika) ni izplačal plače in regresa za letni dopust, pa tudi prispevki iz delovnega razmerja za tožnika niso bili plačani.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011889
OZ člen 132, 168, 168/3, 179, 299, 378, 943, 943/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 337/1.
prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ).
Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov.
Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.
Sodišče prve stopnje je pravilno nagrado in nadomestilo za stroške priznalo izvedenskemu organu v sestavi dveh specialistov. Ne glede na to, kaj je bil predmet dopolnilnega mnenja, je za izvedensko mnenje in vsa dopolnilna mnenja določen izvedenski organ in ne le posamezen izvedenec oziroma specialist. Posledično pa je tudi upravičen do nagrade in nadomestila za stroške izvedenski organ in ne specialist posameznik.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/4, 30, 30/2, 30/7, 36, 36/3, 37, 129.. BMKSZ člen 21, 22.. ZPIZ-1 člen 193, 198.
višina pokojnine
Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena dne 28. 11. 2017 in da je rok za odgovor na tožbo tekel od tega datuma. V ponovljenem postopku je potrebno ponovno preveriti, katerega dne je bila toženi stranki vročena tožba v odgovor ali 28. 11. 2017, kot to izhaja iz vročilnice ali dne 29. 11. 2017, kot to izhaja iz sprejemne poštne knjige, po potrebi s poizvedbami pri pošti, oziroma z zaslišanjem vročevalca ter nato ponovno odločiti o zadevi.
pravica zakonca do preživnine - restriktivna razlaga - aktivno iskanje zaposlitve - strokovna izobrazba - krivda za nezaposlenost
Bivši zakonec (izvenzakonski partner) ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja), če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Pogoj nekrivdne nezaposlenosti je treba strogo razlagati. Odrasla oseba je v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za svoje preživljanje oziroma za svojo materialno in socialno varnost. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, kar pomeni tudi, da je nezaposlena oseba dolžna izkoristiti vsako možnost zaposlitve; če ne gre drugače, mora sprejeti tudi delo za določen čas ali slabše plačano delo ali opravljati priložnostna dela. Razpad zakonske zveze (izvenzakonske skupnosti) ne predstavlja podlage za preživninski zahtevek iz razloga, da se ohrani življenjski standard iz časa zakonske zveze
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011143
OZ člen 35, 117, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 246, 247, 247/3, 253. ZPP člen 8, 214, 286.
prestop športnika v drug klub - prestop v drug klub - podjemna pogodba - ničnost pogodbe zaradi predmeta - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pogodbena odškodninska obveznost - razdor pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - mednarodni element v razmerju - dokazna ocena - primeren dokaz - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi. Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila.
Po ustaljenem stališču sodne prakse se določbe ZKP o hišni preiskavi za preiskavo vozila uporabljajo v primeru, ko gre za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev, pregled vozila samo s čutili, kar izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na pregled prevoznih sredstev na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko policisti pregledujejo njihovo notranjost.
V določilih ZKP o ogledu soglasje lastnika stvari za opravo tega preiskovalnega dejanja ni predpisano.
Snemanje pogovora med udeleženci, ne glede na to, ali se odvija na javnem kraju ali v zaprtem prostoru, in ne glede na vsebino pogovora, pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost, če osebe, ki v pogovoru sodelujejo, ne dajo dovoljenja za snemanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba - spori iz najemnih razmerij
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka fizična oseba, za katere ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Zato tudi ne gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP.
Spor izvira iz najemnega razmerja med strankama, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
OZ člen 154, 154/2, 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 13. ZPP člen 184, 184/1, 324, 324/2.
odškodninska odgovornost v prometu - prometna nesreča dveh motornih vozil - obvezno avtomobilsko zavarovanje - razmejitev odgovornosti - soprispevek - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prehitra vožnja - vinjenost voznika - vključevanje na prednostno cesto - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka med zdravljenjem - potni stroški v času zdravljenja - sestavine pisne sodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe - navedba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbe
Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.
Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.
Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010561
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/1.
poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostne pravice posameznika - vsebina izjave - grožnja - žalitev - kritika dela javnega delavca - svoboda govora - pravica do svobode izražanja - pravica do zdravega življenjskega okolja - protipravno ravnanje povzročitelja - tehtanje ustavnih pravic - bistvene kršitve postopka - izrecno prerekanje višine terjatve - prepozen dokaz - pravočasen dokaz - dokazni predlog - upoštevanje izpovedbe - nastanek in višina škode - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - strah - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženec je mejo svobode govora pri varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja prestopil in s svojimi ravnanji protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice. Sodišče je tehtanje med obema pravicama pravilno opravilo ter pravilno presodilo, da vprašanje prekomernega onesnaženja v predmetni zadevi ni bilo odločilno in so pritožbene trditve v tej smeri neutemeljene. Tudi če je do prekomernega onesnaženja v spornem časovnem obdobju prišlo, toženec ne bi smel s svojimi žalitvami in grožnjami poseči v osebnostne pravice tožnice na način, kot je posegel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010468
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. OZ člen 39. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 39, 43.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - tuja pravna oseba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - posadna listina - ničnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pomanjkanje procesne legitimacije - nedopustnost tožbe
Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice, 2. sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico in 3. pravni temelj, na podlagi katerega sposoben pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico na stvari, ki je za to sposobna. Ker tožeča stranka, kot srbska pravna oseba, na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ni (bila) sposobna pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, v obravnavani zadevi za pridobitev lastninske pravice ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na sposobnost pridobitelja. Zato je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o pravnem temelju, konkretno o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje, kamor sodi tudi vprašanje dobre vere.
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice, če bi do nje res prišlo, ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje vloge, ker je bilo o takem zahtevku že pravnomočno odločeno - nastop pravnomočnosti - redno pravno sredstvo
Zoper odločitev višjega sodišča ni rednega pravnega sredstva, zato je bilo pravilno zavrženje tožnikove vloge.
prodajna pogodba - bistvene sestavine pogodbe - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - izpolnitev z napakami - klavzula videno - kupljeno - manjša količina - delna neizpolnitev - pravice kupca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je podpisala klavzulo videno kupljeno, pristala na morebitne stvarne napake predmetov nakupa, sicer drži, vendar pa gre pri tej zadevi za količino in torej delno neizpolnitev, in ne za stvarne napake.