začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev začasne odredbe - namen začasne odredbe - spremenjene okoliščine - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem
Zmanjšanje vrednosti stvari (osebnega vozila), katere odtujitev ali obremenitev je bila z začasno odredbo prepovedana tožniku, ne predstavlja pravno upoštevne spremenjene okoliščine v pomenu drugega odstavka 278. člena ZIZ. Kljub svoji zmanjšani vrednosti je to vozilo še vedno del skupnega premoženja pravdnih strank. Z izposlovano začasno odredbo je toženka merila na zavarovanje uveljavitve njenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev obsega skupnega premoženja (v katerega spada tudi to vozilo) in deležev pravdnih strank na njem, in sicer, da se tožniku prepreči razpolaganje s to stvarjo. S predlagano razveljavitvijo začasne odredbe bi bilo tožniku dejansko omogočeno, da bi lahko odtujil to vozilo, česar pa brez soglasja toženke (ki prodaji nasprotuje) ne more narediti (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Izdana začasna odredba ima zato še vedno svoj namen.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - dokazni standard verjetnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazuje sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca.
Upoštevaje, da je potrebno plačati sodno takso v socialnih sporih premoženjske narave, med katere sodi tudi odškodninski spor, je sodišče prve stopnje tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo. Ker se tožnica s plačilnim nalogom ni strinjala in je z isto vlogo uveljavljala oprostitev plačila takse, kljub pravilno izdanem plačilnem nalogu, ni mogoče ugovora zoper plačilni nalog zavrniti in ga hkrati šteti kot predlog za oprostitev plačila takse.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/4, 30, 30/2, 30/7, 36, 36/3, 37, 129.. BMKSZ člen 21, 22.. ZPIZ-1 člen 193, 198.
višina pokojnine
Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.
težja kršitev vojaške discipline - zastaranje disciplinskega postopka - soglasje ministra - izvedensko delo - disciplinski ukrepi
Tožnik izvedenstva ni opravil v okviru dela na fakulteti in tudi ni šlo za znanstveno delo, temveč je za izdelavo izvedenskega mnenja v sodnem postopku potreboval soglasje ministra, saj je za pripravo mnenja uporabil enaka oziroma podobna znanja, kot jih uporablja pri svojem delu, delo pa je opravil za drug organ (sodišče), za opravljeno delo pa je prejel tudi plačilo (drugi odstavek 91. člena ZObr). Opravljanje dela v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji, brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno, predstavlja kršitev vojaške discipline po 13. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr. Ker je tožnik storil lažjo kršitev vojaške discipline po citiranem določilu, se mu je pravilno izrekel disciplinski ukrep javni opomin pred enoto po prvem odstavku 58. člena ZObr.
Res je sicer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec in da toženec kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo po določbah ZGD-1 praviloma ne odgovarja za obveznosti družbe do tožnika kot delavca družbe. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni uveljavljal odgovornosti toženca - družbenika njegovega delodajalca na podlagi določb ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi to ni odločilnega pomena, saj je podana toženčeva civilna odgovornost zaradi storitve kaznivega dejanja, s katerim je bil tožnik oškodovan, saj mu je bila s kaznivim dejanjem, ki ga je storil toženec, povzročena škoda, ker mu delodajalec (na podlagi odločitve tožnika kot njegovega direktorja in družbenika) ni izplačal plače in regresa za letni dopust, pa tudi prispevki iz delovnega razmerja za tožnika niso bili plačani.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-5, 57/4-7, 57/7.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119.. ZPP točka 70.. ZSSloV člen 36, 37, 37/2, 42.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - izločitev sodnika - izločitveni razlog
To, da je disciplinski postopek vodil in o disciplinski odgovornosti odločal nekdo, ki je pred tem tožniku kot nadrejeni odrekel podaljšanje dela in bivanja v tujini, še ne pomeni okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranost glede disciplinskega postopka, ki se ne nanaša na sporni pogovor, pač pa na dogajanje po tem. Na pristranost tudi ne kaže okoliščina, da je navedeni tožniku izrekel disciplinski ukrep s preizkusno dobo enega leta, medtem ko je drugostopenjski organ preizkusno dobo znižal na tri mesece. Tudi različna presoja okoliščin za izrek disciplinske sankcije ne dokazuje izločitvenega razloga.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami obsojenkine zagovornice, da obsojenka ni izpolnila dodatnega pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, iz opravičenih razlogov, saj ji tega niso dopuščale gmotne razmere.
pravica do stikov - pravica do osebnih stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - telefonski stiki z otrokom - stiki v korist otroka - otrokova korist
Iz izvedenskih mnenj izhaja, da osebni stiki nasprotnega udeleženca s hčerjo niso v njeno korist, ker ji povzročajo škodo. Izvedenca sta ugotovila, da je hči v stiski zaradi izvajanja stikov in si v času, ko je nasprotni udeleženec v zaporu, želi le telefonske stike. Takšni stiki so po mnenju izvedencev v korist otroka, nasprotno pa menita, da stiki z osebnim srečanjem in druženjem niso v korist otroka, ker zanj predstavljajo preveliko psihično breme in mu povzročajo stres. Odločitev sodišča prve stopnje, da se stiki izvajajo po telefonu, je zato pravilna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012114
ZDR člen 33, 34, 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala spornega dne med opravljanjem dela na objektu, ki ga je toženec gradil za svojega sina. Tožnik je med merjenjem na garaži stopil na deske, ki niso bile ustrezno pritrjene, zato je padel v globino in se pri tem poškodoval. Pritožba neutemeljeno vztraja pri navedbah, da v obravnavani zadevi ni šlo za nesrečo pri delu, češ da tožniku delo na spornem objektu v nedeljo ni bilo odrejeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je do škodnega dogodka prišlo na objektu, ki je v lasti toženca, da je tožnik na tem objektu že večkrat prej opravljal različna dela in da tožnikov delovni čas ni bil razporejen le na delovnike, temveč je delo opravljal tudi med vikendi, utemeljeno presodilo, da pri delu tožnika ni šlo za pomoč toženčevemu sinu.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - aktivna legitimacija - poravnalni odbor izvedencev - predujem za stroške poravnalnega odbora - prevzeta družba - prevzemna ponudba - kvalificirani prag - napačen pravni pouk
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je ponudilo svojo razlago omenjenega pravila, smiselno zavrnilo tisto, ki jo je v postopku pred sodišče prve stopnje ponudil nasprotni udeleženec.
Res je sicer, da dopis (e-mail z dne 16. 5. 2017) nasprotnemu udeležencu ni bil posredovan, vendar to v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve, na katero se sklicuje pritožnik, in zato ne narekuje razveljavitve izpodbijanega sklepa. Predujem oziroma njegova višina namreč nista odvisna od navedb udeležencev tega postopka. Povedano drugače - na obveznost plačila predujma in njegovo višino z navedbami udeležencev ni mogoče vplivati. Sodišče prve stopnje se skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1 samo odloči, ali bo pridobilo mnenje poravnalnega odbora ali ne (v tem primeru se je odločilo, da ga bo, in sicer po tem, ko je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija predlagatelja in da sodni preizkus denarne odpravnine ni izključen, ter stroške v zvezi s tem upoštevaje prvi odstavek 614. člena ZGD-1 naložilo nasprotnemu udeležencu, pri čemer se je pozanimalo, koliko okvirno bodo stroški poravnalnega odbora znašali). To pa pomeni, da v zvezi s predujmom oziroma upravičenostjo stroškov iz tega naslova udeležencem postopka ni potrebno zagotoviti pravice do izjave. Ne gre za takšno dejstvo. Zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni podana.
ZFPPIPP člen 104, 104/6, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - vsebina rednih poročil - obseg dela
Če sodišče začne v postopku osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti, mora upraviteljevo redno poročilo vsebovati tudi dejanja upravitelja, ki se nanašajo na njegove dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti, česar upraviteljičina redna poročila v konkretnem primeru ne vsebujejo.
Okoliščina, da upravitelj v svojem predlogu ni ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega dela, utemeljuje pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga nad predpisanim minimalnim zneskom nadomestila.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic
V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga (da torej sodišče posluša vsebino pogovora na USB ključku).
ničnost letnega poročila - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - obveznost rednega nadzorstva članov organa vodenja
Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.
Ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre, v primeru, ko upravičenec živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po ZUPJS, prebivanje na istem naslovu v istem gospodinjstvu, lahko pomeni tudi porazdelitev stroškov. Glede na okoliščine konkretnega primera, ko gre za skupno bivanje tožnice z materjo, je tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja denarne socialne pomoči.
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - namen izvršilnega postopka - izdaja novega upravnega akta
Dolžnik je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik v izvršilnem postopku, ki ga je vložil na podlagi 226. člena ZIZ, ne more doseči izdaje nove drugačne odločbe. Le to je imel možnost doseči v okviru pritožbe na pristojni organ, kot je bil poučen v pravnem pouku odločbe, oziroma bi moral izdajo odločbe zahtevati z novo tožbo pri delovnem in socialnem sodišču.
Pritožba utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da tožnici ni bilo potrebno dokazovati, da bi bilo njeno delo v spornem letu (visoko) nad pričakovanji. Dokazno breme določa materialno pravo, ki v določenih primerih lahko določa tudi obrnjeno dokazno breme. Vendar velja temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, da nosi dokazno breme tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Tožnica je zatrjevala, da je delo opravljala nad pričakovanji. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je svoje delo v spornem obdobju zelo dobro opravljala oziroma nad pričakovanji in ne tožena stranka, da se je delo tožnice v primerjavi s predhodnimi ocenjevalnimi obdobji poslabšalo za dve oceni.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.