Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - pravica razpolaganja - razpolaganje s stvarjo - javno dobro - splošna raba
Dolžnosti, ki jih lastniku, upravljavcu ali komu drugemu nalaga status stvari kot javnega dobra, ne morejo biti varovane s civilnimi tožbami, ker je splošna raba pravica javnega in ne zasebnega prava.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - prebivališče tožene stranke
Okrožno sodišče utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni nobena od subjektov, navedenih v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost) in zato ni podan subjektivni kriterij za vodenje spora po pravilih o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ni izpolnjen objektivni kriterij, ker ne gre za nobenega od sporov iz 482. do 484. člena ZPP. Ker so za odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, katerih vrednost ne presega 20.000,00 EUR, po prvem odstavku 30. člena ZPP pristojna okrajna sodišča, tožena stranka pa ima stalno prebivališče v Ljubljani, je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno (30. člen ZPP) in krajevno (47. člen ZPP) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPIZ-2B člen 37.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 22, 22/1, 22/3.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - delovno razmerje
Zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe se vzpostavi, če zavarovanec ni zavarovan na kakšni drugi podlagi. Družbeniki in poslovodne osebe, ki imajo v družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - ugotavljanje dejanskega stanja
Vzročna zveza ni prekinjena že zgolj zaradi ravnanja druge osebe, kakor to izhaja iz večjega dela pritožbe, ki se osredotoča na kršitve cestnih predpisov s strani oškodovanca. Z vidika obtoženkinih ravnanj je odločilna presoja, ali je kljub motoristovi vožnji, vendarle imela objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (pogledi v ogledalo in nazaj) ter tako prepreči prometno nesrečo. V konkretnem primeru sta ključni vprašanji, ali je bilo prehitevanje motorista za obtoženko objektivno predvidljivo in ali bi lahko preprečila nesrečo.
V skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko lastnik oziroma domnevni lastnik, v primeru, da ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Za ugotovitev, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je tako odločilno, ali so v obstoječi služnosti obsežene tudi vožnje s "tovornim vozilom", ki ga toženec označuje kot kombinirano vozilo. Če za vznemirjanje obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana služnost, namreč vznemirjanje ni protipravno.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami obsojenkine zagovornice, da obsojenka ni izpolnila dodatnega pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, iz opravičenih razlogov, saj ji tega niso dopuščale gmotne razmere.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja
Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-5, 57/4-7, 57/7.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119.. ZPP točka 70.. ZSSloV člen 36, 37, 37/2, 42.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - izločitev sodnika - izločitveni razlog
To, da je disciplinski postopek vodil in o disciplinski odgovornosti odločal nekdo, ki je pred tem tožniku kot nadrejeni odrekel podaljšanje dela in bivanja v tujini, še ne pomeni okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranost glede disciplinskega postopka, ki se ne nanaša na sporni pogovor, pač pa na dogajanje po tem. Na pristranost tudi ne kaže okoliščina, da je navedeni tožniku izrekel disciplinski ukrep s preizkusno dobo enega leta, medtem ko je drugostopenjski organ preizkusno dobo znižal na tri mesece. Tudi različna presoja okoliščin za izrek disciplinske sankcije ne dokazuje izločitvenega razloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012114
ZDR člen 33, 34, 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala spornega dne med opravljanjem dela na objektu, ki ga je toženec gradil za svojega sina. Tožnik je med merjenjem na garaži stopil na deske, ki niso bile ustrezno pritrjene, zato je padel v globino in se pri tem poškodoval. Pritožba neutemeljeno vztraja pri navedbah, da v obravnavani zadevi ni šlo za nesrečo pri delu, češ da tožniku delo na spornem objektu v nedeljo ni bilo odrejeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je do škodnega dogodka prišlo na objektu, ki je v lasti toženca, da je tožnik na tem objektu že večkrat prej opravljal različna dela in da tožnikov delovni čas ni bil razporejen le na delovnike, temveč je delo opravljal tudi med vikendi, utemeljeno presodilo, da pri delu tožnika ni šlo za pomoč toženčevemu sinu.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - aktivna legitimacija - poravnalni odbor izvedencev - predujem za stroške poravnalnega odbora - prevzeta družba - prevzemna ponudba - kvalificirani prag - napačen pravni pouk
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je ponudilo svojo razlago omenjenega pravila, smiselno zavrnilo tisto, ki jo je v postopku pred sodišče prve stopnje ponudil nasprotni udeleženec.
Res je sicer, da dopis (e-mail z dne 16. 5. 2017) nasprotnemu udeležencu ni bil posredovan, vendar to v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve, na katero se sklicuje pritožnik, in zato ne narekuje razveljavitve izpodbijanega sklepa. Predujem oziroma njegova višina namreč nista odvisna od navedb udeležencev tega postopka. Povedano drugače - na obveznost plačila predujma in njegovo višino z navedbami udeležencev ni mogoče vplivati. Sodišče prve stopnje se skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1 samo odloči, ali bo pridobilo mnenje poravnalnega odbora ali ne (v tem primeru se je odločilo, da ga bo, in sicer po tem, ko je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija predlagatelja in da sodni preizkus denarne odpravnine ni izključen, ter stroške v zvezi s tem upoštevaje prvi odstavek 614. člena ZGD-1 naložilo nasprotnemu udeležencu, pri čemer se je pozanimalo, koliko okvirno bodo stroški poravnalnega odbora znašali). To pa pomeni, da v zvezi s predujmom oziroma upravičenostjo stroškov iz tega naslova udeležencem postopka ni potrebno zagotoviti pravice do izjave. Ne gre za takšno dejstvo. Zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni podana.
ZFPPIPP člen 104, 104/6, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - vsebina rednih poročil - obseg dela
Če sodišče začne v postopku osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti, mora upraviteljevo redno poročilo vsebovati tudi dejanja upravitelja, ki se nanašajo na njegove dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti, česar upraviteljičina redna poročila v konkretnem primeru ne vsebujejo.
Okoliščina, da upravitelj v svojem predlogu ni ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega dela, utemeljuje pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga nad predpisanim minimalnim zneskom nadomestila.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/4, 30, 30/2, 30/7, 36, 36/3, 37, 129.. BMKSZ člen 21, 22.. ZPIZ-1 člen 193, 198.
višina pokojnine
Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011143
OZ člen 35, 117, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 246, 247, 247/3, 253. ZPP člen 8, 214, 286.
prestop športnika v drug klub - prestop v drug klub - podjemna pogodba - ničnost pogodbe zaradi predmeta - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pogodbena odškodninska obveznost - razdor pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - mednarodni element v razmerju - dokazna ocena - primeren dokaz - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi. Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila.