zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - predhodno vprašanje - odločanje o predhodnem vprašanju - matično področje - dejansko in pravno vprašanje - nepopolna posvojitev - obstoj dedne pravice - izločitev iz zapuščine
Vprašanje obstoja dedne pravice je stvar presoje matičnega, zapuščinskega sodišča. Treba je presoditi, katero pravno normo glede posvojitve in dednopravnih učinkov je treba uporabiti. Gre za pravno vprašanje, ki ga rešuje oziroma o njem odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - vročanje
Utemeljena je pritožbena trditev toženca, da ni prejel obvestila o sodnem pisanju s tožbo, to pa, glede na pravico do izjave, katere predpogoj je pravica do obveščenosti, pomeni, da je izpodbil fikcijo vročitve tožbe v odgovor in je posledično izdana zamudna sodba v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja
Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 127, 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - helikopterski prevoz
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je treba pri povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enakih okoliščinah, torej za enake zdravstvene storitve, opravljene s strani istega izvajalca, obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Slovenske zavarovane osebe so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev (tako glede obsega kot standarda storitev) v Avstriji torej izenačene z avstrijskimi zavarovanci in lahko uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev v Avstriji, vendar le v obsegu in po postopku, kot veljajo za avstrijske zavarovance.
Čeprav je pri tožniku prišlo do hude nesreče, pri kateri je ugotovljena medicinska potreba po prevozu s helikopterjem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila dejanskih stroškov helikopterskega prevoza. Tudi avstrijski zavarovanec bi moral v enakih okoliščinah, kot so podane v obravnavanem primeru, razliko nad priznanim zneskom plačati sam.
Upoštevaje, da je potrebno plačati sodno takso v socialnih sporih premoženjske narave, med katere sodi tudi odškodninski spor, je sodišče prve stopnje tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo. Ker se tožnica s plačilnim nalogom ni strinjala in je z isto vlogo uveljavljala oprostitev plačila takse, kljub pravilno izdanem plačilnem nalogu, ni mogoče ugovora zoper plačilni nalog zavrniti in ga hkrati šteti kot predlog za oprostitev plačila takse.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
Sodišče prve stopnje je pravilno nagrado in nadomestilo za stroške priznalo izvedenskemu organu v sestavi dveh specialistov. Ne glede na to, kaj je bil predmet dopolnilnega mnenja, je za izvedensko mnenje in vsa dopolnilna mnenja določen izvedenski organ in ne le posamezen izvedenec oziroma specialist. Posledično pa je tudi upravičen do nagrade in nadomestila za stroške izvedenski organ in ne specialist posameznik.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
Res je sicer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec in da toženec kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo po določbah ZGD-1 praviloma ne odgovarja za obveznosti družbe do tožnika kot delavca družbe. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni uveljavljal odgovornosti toženca - družbenika njegovega delodajalca na podlagi določb ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi to ni odločilnega pomena, saj je podana toženčeva civilna odgovornost zaradi storitve kaznivega dejanja, s katerim je bil tožnik oškodovan, saj mu je bila s kaznivim dejanjem, ki ga je storil toženec, povzročena škoda, ker mu delodajalec (na podlagi odločitve tožnika kot njegovega direktorja in družbenika) ni izplačal plače in regresa za letni dopust, pa tudi prispevki iz delovnega razmerja za tožnika niso bili plačani.
pravica do stikov - pravica do osebnih stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - telefonski stiki z otrokom - stiki v korist otroka - otrokova korist
Iz izvedenskih mnenj izhaja, da osebni stiki nasprotnega udeleženca s hčerjo niso v njeno korist, ker ji povzročajo škodo. Izvedenca sta ugotovila, da je hči v stiski zaradi izvajanja stikov in si v času, ko je nasprotni udeleženec v zaporu, želi le telefonske stike. Takšni stiki so po mnenju izvedencev v korist otroka, nasprotno pa menita, da stiki z osebnim srečanjem in druženjem niso v korist otroka, ker zanj predstavljajo preveliko psihično breme in mu povzročajo stres. Odločitev sodišča prve stopnje, da se stiki izvajajo po telefonu, je zato pravilna.
V skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko lastnik oziroma domnevni lastnik, v primeru, da ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Za ugotovitev, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je tako odločilno, ali so v obstoječi služnosti obsežene tudi vožnje s "tovornim vozilom", ki ga toženec označuje kot kombinirano vozilo. Če za vznemirjanje obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana služnost, namreč vznemirjanje ni protipravno.
socialni spor - dokončen upravni akt - sodno varstvo
Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Poleg tega mora biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristi.
zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - zaslišanje obdolženca - rezultati poligrafskega testiranja - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati
Po uradnem zaznamku z dne 10. 5. 2011 in 11. 5. 2011 so policisti od obdolženega A.Z. pridobili izjavi iz šestega odstavka 148. člena ZKP. Ti sicer nista predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, a še vedno sta zgolj tako imenovani neformalni dokaz (obvestili), ki obdolženčevega zagovora kot formalnega dokaza ne moreta nadomestiti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic
V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga (da torej sodišče posluša vsebino pogovora na USB ključku).
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni z besedilo omenilo devet izvedenih dokazov oziroma zaslišanja prič, ki po trditvah pritožbe pritrjujejo pritožniku. Sodba tudi nima razlogov o dodatni trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi z možnostjo izvrševanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju in porabe sredstev zapustnice. Gre torej za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotno pa meni pritožba, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče izvrševati tako, da poleg toženke za bolno babico skrbijo tudi vnuki.
ZGD-1 člen 32. OZ člen 80. ZPP člen 8, 286, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazna ocena - dokazni predlog po zaključku prvega naroka - izostala dokazna ocena izpovedi priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - argumentiranje odločbe - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov
Dokazno pobudo je tožeča stranka podala v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, ki je opozoril, da bi lahko bil podpis na sporni pogodbi od omenjene osebe, kar bi terjalo dopolnitev mnenja. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko se v dokaznem postopku odkrijejo določene okoliščine, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Zato je izpolnjen pogoj nekrivde iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi kasneje navajajo dejstva in predlagajo dokaze, če tega brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.