ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/6, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - obveščanje upravitelja - predložitev plačilnih list - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Dolžnik sam pa navaja, da je dokaj redno oddajal plačilne liste. „Dokaj redno“ v postopku osebnega stečaja ni dovolj, obveznosti mora dolžnik izpolnjevati v roku, če jih ne more, pa mora o tem obvestiti upravitelja. Ravnanje, ko dolžnik odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa nove zaposlitve še nima, vsekakor ni ravnanje v skladu s 401. členom ZFPPIPP.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
ZKP člen 220, 220/1, 506a, 506a/2. KZ-1 člen 186, 186/5.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - ekonomska upravičenost hrambe - prodaja zaseženega predmeta - obvezen odvzem prevoznih sredstev - zaseg vozila med kazenskim postopkom - hramba zaseženega vozila - vrednost vozila - stroški hrambe zaseženega vozila
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da hramba vozila ni več ekonomsko upravičena, saj vrednost vozila (trenutno grobo ocenjena na 7.900,00 EUR) s časom stalno upada, stroški hrambe konstantno rastejo in do sedaj znašajo že 1.872,00 EUR, sodni kazenski postopek pa je v začetni fazi in zaradi zapletenosti zadeve hitrega zaključka ni pričakovati. V nekaj letih bi stroški hrambe zaseženega vozila tako lahko dosegli celotno, do tedaj že znatno upadlo vrednost vozila, s čimer bi se vrednost zaseženega vozila povsem izničila, zato se je negospodarni hrambi zaseženega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče izogniti edinole s prodajo vozila in na ta način ohraniti njegovo trenutno vrednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010633
ZPP člen 184, 184/2, 185, 443, 443/1. SPZ člen 119, 119/2, 119/6. ZS člen 109.
spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - upravnik - etažna lastnina - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - poenotenje sodne prakse - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa
Poprava številke TRR, kamor naj tožena stranka nakaže vtoževani znesek vplačil v rezervni sklad, pomeni objektivno spremembo tožbenega predloga po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo tudi za sodno izterjavo plačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo in vodijo ločeno skladno z drugim odstavkom 119. člena SPZ.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da ena odločba Vrhovnega sodišča še ne pomeni spreminjanja sodne prakse. Vrhovno sodišče RS po ZS namreč skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Navedena sodba pa je bila izdana po obravnavi zahteve za varstvo zakonitosti prav zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava skozi sodno prakso, torej z namenom poenotenja sodne prakse, ki dotlej res ni bila tako enotna, kot trdi pritožnica.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - potrebni stroški - ugovor po izteku roka - odlog izvršbe - utesnitev izvršbe
Upnica utemeljeno uveljavlja, da je dolžnik delno plačal terjatev v času, ko je bila izvršba odložena, zato dejstvo, da je ni takoj utesnila, na potek izvršbe ni vplivalo. Sprotno utesnjevanje izvršbe zaradi prostovoljnih plačil dolžnika je potrebno in smiselno zato, da se prepreči poplačilo z izvršbo v večjem obsegu, kot je glede na (preostalo) terjatev potrebno. Če se izvršba zaradi odloga določen čas ne opravlja, takojšnja utesnitev po prostovoljnem plačilu dela terjatve ni potrebna, saj do nadaljevanja odložene izvršbe na obseg njene oprave ne more vplivati. Zato po mnenju višjega sodišča stroškov vloge, vložene v času odložene izvršbe, ne gre šteti kot s strani upnice neutemeljeno povzročenih stroškov.
sodna taksa za pritožbo - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek je zakonski, prekluzivni rok in znaša 15 dni. Zakonski roki niso podaljšljivi. Če stranka v roku ne opravi določenega procesnega opravila, tega opravila po poteku roka ni več mogoče veljavno opraviti. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za odločitev sodišča ni relevanten.
ZFPPIPP člen 57, 126, 129, 267, 267/2. ZPP člen 137, 257, 261, 261/3.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - rok za izdajo soglasja - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu - zaslišanje strank - vabilo - nenavzočnost stranke - zaslišanje le ene stranke - možnost obravnavanja pred sodiščem - navzočnost pooblaščenca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pridobitev procesne legitimacije upnika - stroški upnika - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne odloča v kontradiktornem postopku, temveč le presoja, ali je upraviteljev predlog utemeljen. Zaradi tega lahko povsem nadzoruje potek časa in s tem spoštovanje trimesečnega roka za izdajo soglasja. Po oceni višjega sodišča je (skoraj) nemogoče, da bi sodišče prve stopnje (ki ga je vrhovno sodišče zavezalo k izvedbi kontradiktornega postopka v zvezi z izdajo soglasja in sicer za ugotovitev spornega dejstva, ali je bila podana ustna odstopna izjava), takšen postopek izvedlo v roku, kot ga navaja pritožnik, pri tem pa hkrati upoštevalo pravila in roke, ki jih določa ZPP (izmenjava vlog in odgovorov nanje, razpis naroka za obravnavanje predloga, zaslišanja strank in prič ...). Pri izvedbi kontradiktornega postopka čas trajanja postopka namreč ni odvisen le od ravnanja sodišča, temveč tudi od drugih udeležencev. Že sama izvedba takšnega postopka bi tako lahko povzročila, da sodišče prve stopnje o izdaji soglasja ne bi moglo odločiti (po pritožnikovem mnenju) pravočasno, višje sodišče pa je prepričano, da bi vrhovno sodišče, če bi stalo na pritožnikovem stališču, na nov tek prekluzivnega roka v svoji odločbi gotovo opozorilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
posebna pravila o prodaji določenega premoženja - stanovanje kot del stečajne mase - postopek osebnega stečaja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je v izreku določilo, da mora dolžnik stanovanjsko hišo izprazniti in izročiti v treh mesecih po prejemu sklepa. Rok je določen skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dopolnitev tožbe - pravočasnost vloge - datum oddaje pošiljke na pošto - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Poziv za dopolnitev tožbe je bil tožeči stranki vročen 4. 12. 2017. Rok za dopolnitev tožbe je bil 15 dni in se je iztekel 19. 12. 2017. Sodišče je pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe) prejelo dne 21. 12. 2017. Vloga je bila na sodišče prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, izhaja, da je bila vloga na pošto oddana priporočeno 19. 12. 2017, torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP, pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010930
ZPP člen 183, 252, 252/2, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 165, 352, 352/3.
poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - izvenpravdni pobot - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zastaranje
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Pravdni pobot se lahko opravi tudi z zastarano terjatvijo po določilu 314. člena OZ; predpostavka (tudi za procesno) pobotanje z zastarano terjatvijo je zgolj ta, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko opredelil obseg škode in izračunal znesek odškodnine. Zastaranje tako začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek
V pravni stroki je nesporno, da je izvedenec v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZPP upravičen zahtevati dodatna pojasnila, v skladu z razpravnim načelom pa sodišče izvede dodatni dokaz med drugim, če se je stranka na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom, zato le-ta ni prepozen.
Tožnik je vložil tožbo za znižanje preživnine zoper toženo stranko, ki je preživninska zavezanka. S tem je zgrešil pasivno legitimacijo, saj bi moral tožbo vložiti zoper preživninskega upravičenca. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično naložilo tožniku plačilo stroškov.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 71, 71/2. OZ člen 1019, 1019/3, 1025.
izvršilni naslov - notarski zapis - ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarno poroštvo - zapadlost terjatve - višina terjatve - dokazno breme glede višine terjatve - obresti - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - stečaj nad glavnim dolžnikom
Pisna izjava o zapadlosti terjatve ne dokazuje tudi same višine terjatve, kajti slednja izhaja iz vsebine notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.
Dokazno breme v zvezi z višino terjatve in (ne)pravilnostjo njenega izračuna se je po upnikovih povsem zadostnih trditvah in predloženih listinskih dokazih prevalilo na dolžnika, ki pa tega bremena ni zmogel, saj ni ponudil konkretnih, preverljivih navedb in pojasnil o tem, kakšno naj bi bilo pravo stanje glavnice ter pogodbenih in zamudnih obresti.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija duševnega bolnika - predhodno duševno bolezensko stanje - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti - nujen ukrep - ponavljanje škodnega ravnanja - ponavljanje kršitev - agresivnost - grožnje - grozeča škoda
Pred prvo hospitalizacijo si je pridržana oseba povzročila veliko premoženjsko škodo, postala je tudi heteroagresivna - razbijala je, nevarno vozila avto, policajem je grozila, da jih bo ubila, pri čemer je imela v prtljažniku dve sekiri, na oddelku je pljuvala, bila glasna, vrgla je vodo v zdravnico, bila je tako neobvladljiva, da jo je bilo potrebno ovirati. Ob sedanji hospitalizaciji je partnerka pridržane osebe pojasnila, da so se začeli kazati enaki znaki kot prejšnjič. Tako je pravilen zaključek, da v takem bolezenskem stanju (remisiji) obstaja nevarnost, da se ravnanje, kakršno je bilo ob prvi hospitalizaciji, ponovi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - glavna in stranska terjatev - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Določba četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP glede obsega terjatve, na katero učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava, v primeru poenostavljene prisilne poravnave niti v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP ni neposredno uporabljiva, saj dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP; znižanja (drugih) terjatev v večjem obsegu dolžnik očitno za odpravo svojih likvidnostnih težav ne potrebuje). Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave (primerjaj četrti odstavek 212. člena ter prvi in drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP; glej tudi prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).
Ker je sprejetje poenostavljene prisilne poravnave med drugim odvisno tudi od tega, katere terjatve katerih upnikov in v kolikšni višini so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (glej prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP), ter glede na pravilo, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (četrti odstavek 221b. člena ZFPPIPP), morajo biti v skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - procesna dispozicija - soglasje pravdnih strank
Doplačilo sodne takse za tožbo v postopku, ki se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če ni izpolnjena, se po samem zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Če sodna taksa za tožbo ni plačana, sodišče s postopkom ne more nadaljevati ne glede na to, ali se s tem tožena stranka strinja ali ne. Ker ne gre za umik tožbe na podlagi procesne dispozicije tožeče stranke, pač pa za fikcijo umika na podlagi zakona, sodišče o njej ni dolžno obveščati tožene stranke, slednja pa s svojim nestrinjanjem fikcije umika tožbe ne more preprečiti.
Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, na kar je bila pritožnica opozorjena v obvestilu o prispelem pismu. Vročitev plačilnega naloga pritožnici je bila torej opravljena z zakonsko fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, čeprav je bilo dejansko pisanje vrnjeno sodišču, ker je bil hišni predalčnik neuporaben, da bi vročevalec v njem pustil sodno pisanje. Skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah morajo biti poštni predalčniki namreč izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, nezaklenjen predalčnik pa temu kriteriju ne ustreza.