postopek osebnega stečaja - identifikacija dolžnika - notar - zasebnik - potrošnik - višina terjatve - insolventnost - trajna nelikvidnost
Namen 17. člena ZFPPIPP je le v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Kolikor pa pritožnik meni, da bi moralo zato (torej zaradi označbe na upnikovi vlogi) sodišče zoper njega začeti stečajni postopek le v tistem delu, v katerem nastopa kot potrošnik, se moti. ZFPPIPP ne loči med postopkom osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom, saj pozna le eno obliko osebnega stečaja (kot tudi ni pomembno, ali ima upnik terjatev zoper dolžnika kot potrošnika ali zasebnika - terjatev ima do fizične osebe).
neupravičena obogatitev - judikatne terjatve - dvakrat plačan dolg - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov
Po prvem odstavku 190. člena OZ je tisti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala povrnitev denarnih zneskov, do katerih je bila slednja upravičena na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Pravni temelj torej v konkretnem primeru obstaja, zato predpostavke iz 190. člena OZ za ugoditev zahtevku niso izpolnjene. Nepomembno pri tem je, ali pravni temelj predstavlja sklep o izvršbi, izdan po vloženem predlogu na podlagi verodostojne listine, ker mu dolžnik ni ugovarjal, ali sodba, izdana v pravdnem postopku. OZ za razlikovanje namreč ne daje podlage.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - prekluzija - število pripravljalnih vlog - dovoljenost pritožbe - pravni interes - sporna dejstva - dokazno breme - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
V konkretnem primeru je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka z navedbami glede dogovora o zmanjšanju računa za 1.700,00 EUR prekludirana, saj je dejstva o tem navedla že v prvi pripravljalni vlogi in o zatrjevanem dogovoru predložila listinski dokaz. Po ugovoru tožeče stranke, da tak dogovor ni obstajal, pa je svoje navedbe le še dodatno konkretizirala v drugi pripravljalni vlogi.
V obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih je sodišče prve stopnje tako pravilno pojasnilo, potem ko je o njih pravilno odločilo, da je dolžan obdolženec, ki je za neizplačilo zneskov na dan zapadlosti odgovoren, te oškodovancem, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti, povrniti. Obdolženec je krivdo po obtožbi priznal, iz izreka sodbe pa je razvidno, da je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor družbe E. d.o.o. in njena dejansko poslovodeča oseba ter da zavestno ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov in je prikrajšal delavce za pravice, ki jim pripadajo, ko jim ni plačal plač oziroma dela plač, nadomestila plač, regresa, socialnih prispevkov in sorazmernega dela regresa. Zato ne drži pritožbena trditev, da z navedeno družbo ni bil povezan in da škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil, oškodovancem ni dolžan povrniti. Odločitev v sodbi, da je to dolžan storiti nerazdelno z družbo E. d.o.o. - v stečaju, nikakor ni v njegovo škodo, temveč v korist, saj lahko oškodovanci, čeprav je storilec kaznivega dejanja, dolgovano terjajo ne le od njega, temveč tudi od navedene gospodarske družbe. Pritožbena graja zagovornikovega ravnanja, ko je vložil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, je neutemeljena, saj je to pričakovan odziv zagovornika, pri čemer je okoliščino, da je bila ta sploh potrebna, povzročil obdolženec sam. Pripor je bil namreč zoper njega odrejen zato, ker se ni odzival na vabila sodišča, kar je bil dolžan storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00010818
KZ-1 člen 135, 135/1.
grožnja - opis kaznivega dejanja - odločilna dejstva - ogrožanje varnosti - poziv k dopolnitvi vloge - nepopoln obtožni predlog
Natančno branje opisa očitanega kaznivega dejanja v obtožnem predlogu z dne 6. 2. 2015 pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu o tem, da opis ne vsebuje odločilnega dejstva v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem grožnje po prvem odstavku člena 135 ZKP, torej očitka, da naj bi obdolženec izvršil kaznivo dejanje prav z namenom, da ogrozi varnost oškodovanca. Zato je napačno razlogovanje pritožbe, da bi zaradi pomanjkljivosti v zvezi z zadostno konkretizacijo prvostopno sodišče smelo pozvati oškodovanca kot tožilca k dopolnitvi obtožnega akta, kajti v takem primeru bi sodišče preseglo svoje poslanstvo o delitvi procesnih funkcij v kazenskem postopku, istočasno pa bi obdolženca s takim ravnanjem postavilo v neenakopraven položaj, saj bi s tem, ko bi nakazalo na vsebinsko pomanjkljivost vloženega obtoženega predloga v zvezi s samim opisom in v tej smeri zahtevalo popravek s strani oškodovanca kot tožilca, svoja pooblastila brez dvoma prekoračilo.
predlog za taksno oprostitev - podatki o prometu na transakcijskem računu - izterjava neplačane sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo pridobiti tudi podatke na TR računu, za kar je tožena stranka sodišču dala soglasje. Zadošča namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun, na katerem niso zabeležene neporavnane obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pritožbene novote - rok za plačilo sodne takse
Tožena stranka je šele v pritožbenem postopku uveljavljala, da odloženi rok plačila sovpada ravno z mesecem aprilom 2018, ko je v gradbeništvu zaradi slabših vremenskih razmer zmanjšan obseg dela in je s tem tudi plačilna sposobnost tožene stranke še bolj zmanjšana. Navedenih dejstev pa tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla oziroma ni opozorila, da je v tem spomladanskem času po njeni oceni zmanjšan obseg dela.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1. ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - stalno prebivališče tujca - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - nepoznavanje prava - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega oglaševanja na panojih podano z namenom, da bo naročeno tudi plačano.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kazenska evidenca - rok za izbris obsodbe - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, predlogu za odpust obveznosti ni mogoče ugoditi.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo - zaznamba hipoteke - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - zemljiškoknjižno dovolilo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno dovolilo je dolžan izdati tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1). V primeru spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko, je to lahko tudi dolžnik, torej lastnik nepremičnine, če se ta rok skrajšuje. Če se datum zapadlosti podaljša, kar gre v breme upnika, pa je dovolilo dolžan izstaviti slednji.
stranski intervenient - umik tožbe - ugovor slabega pravdanja - soglasje k umiku tožbe - procesna upravičenja stranskega intervenienta
V konkretnem primeru se je pritožnik pridružil toženi stranki in ne more razpolagati s procesnimi pooblastili, ki se nanašajo na toženo stranko, ki lahko izrazi soglasje z umikom tožbe. Zato toženi stranki pritožnik ne more preprečiti danega soglasja k umiku tožbe. Enaka bi bila situacija, če bi bil pritožnik pridružen tožeči stranki in bi razpolagal s procesnim pooblastilom tožeče stranke in bi nasprotoval umiku tožbe. Omejitev njegovega položaja pri razpolaganju s procesnimi pooblastili je torej posledica intervenientovega položaja v pravdi.
vloga, sposobna za obravnavanje - poziv sodišča prekluzivni rok - fiksni rok - poprava in dopolnitev tožbe - pasivnost stranke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - prepozna dopolnitev tožbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožničino nepopolno tožbo, ki je tudi v dodatnem roku ni ustrezno popravila, zavrglo. Tožba ni bila sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči. Tega tožnica tudi ne more sanirati v pritožbi, saj je bil pozivni rok fiksno določen, tožnica pa tudi ni zaprosila za njegovo podaljšanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011173
KZ-1 člen 7, 263, 263/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-6, 371/1-11, 373.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna veljavnost kazenskega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena - o dvomu v korist obdolženca - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - zakon, milejši za storilca
V času storitve kaznivega dejanja (1. 6. 2013) je za obdolženca veljal KZ-1B, ki je za obravnavano kaznivo dejanje predpisoval kazen zapora do treh let. Z novelo KZ-1C, ki je stopila v veljavo dne 20. 10. 2015, je bila za obravnavano kaznivo dejanje predpisana višja kazen, in sicer zapor do štirih let in denarna kazen, kar pomeni, da kasnejši zakon za obdolženca ni milejši. Ob obvezni uporabi milejšega kazenskega zakona je tako najvišja zagrožena kazen še vedno do treh let zapora, s čemer je podana pristojnost okrajnega sodišča.
Sklenitev aneksa dne 13. 4. 2010 glede na prvotno sklenjeno pogodbo dne 13. 1. 2004 kljub zavezi najemojemalke, torej obtožene pravne osebe, katere prokurist je bil v času storitve očitanega kaznivega dejanja prvoobtoženi B. G., ne predstavlja v zadostni meri potrebne konkretizacije ravnanja obeh obtoženih do take mere, da bi jima bilo mogoče očitati preslepitev, zaradi česar naj bi družbi T. d.o.o. bilo še naprej dopuščeno uporabljati iste najete poslovne prostore po prej navedeni pogodbi in aneksih. Za očitek preslepitve bi moral namen biti razviden iz samega opisa obtožnega akta s takšnimi tipičnimi ravnanji pogodbenih strank, ki zaradi svojstvenih - posebnih okoliščin omogočajo zaključek na obstoj preslepitve, ne zadošča pa le abstraktna navedba o obstoju preslepitvenega namena in (ne)spoštovanja pogodbenih določil in zaveze o poravnavi zapadlih pogodbenih obveznosti, kot to izhaja iz opisa obtožnega akta oziroma izreka izpodbijane sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pritožba državnega tožilca - pravica do pritožbe - adhezijski postopek
ZKP državnemu tožilcu ne daje aktivne legitimacije v adhezijskem postopku, zaradi česar ni upravičen niti izpodbijati odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, razen če bi dejansko šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega dostavka 371. člena ZKP, za katero pa je bilo v konkretni kazenski zadevi ugotovljeno, da je zgolj navidezna in da državna tožilka odločbo o premoženjskopravnem zahtevku dejansko izpodbija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki - prosti preudarek - omejitev stikov - prepoved stikov
Pravilna je ocena, da tožba za prekinitev stikov med mladoletnima otrokoma pravdnih strank in njuno materjo ter za njuno predodelitev očetu, ki je pravnomočno zavrnjena, ni bila v korist otrok, zato ni ovire, da bi se po prostem preudarku upošteval tudi uspeh v postopku. Toženki je namreč tožnik povzročil povsem nepotrebne stroške s postopkom.
OZ člen 766, 766/2, 768, 768/1, 768/3, 779, 779/1.
mandat - odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev - izvršitev naročila, kot se glasi - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - pojasnilna dolžnost odvetnika - pojasnila dolžnost mandatarja - pravočasnost vložitve pravnega sredstva
Mandatna pogodba, katere predmet je opravljanje pravnih dejanj za naročitelja (mednje sodi prav opravljanje odvetniških storitev), že vključuje pooblastitev mandatarja. To pomeni, da naročiteljeva izjava volje za sklenitev mandatne pogodbe, katere predmet so mandatarjeve storitve zastopanja naročitelja, že samo po sebi vključuje upravičenje za zastopanje - pravico mandatarja, da posle opravi (prim. drugi odstavek 766. člena OZ).