CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00058383
EZ-1 člen 6, 6/1-6, 6/2-9, 29, 29/8, 288, 288/1, 297, 297/1, 306, 306/8, 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 1, 1/2, 3, 3-21, 47, 47/2, 47/3, 55, 55/1, 59, 59/3, 59/5, 59/6, 63, 63/1, 63/5, 64, 64/4, 64/5, 65, 67, 67/1, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 5, 5/2, 5/4. ZPP člen 287, 287/2, 454, 454/2. ZGJS člen 5, 5/3. OZ člen 122, 122/1, 122/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - predlog stranke za izvedbo dokaza - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - sprememba lastništva - prenos pogodbe na tretjega - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga določb - argumentum a contrario - pojem odjemalca toplote - stroški dobave toplote - trditvena podlaga - prednostni vrstni red - energenti - vrstni red - odpoved pogodbe - kontrahirna dolžnost
EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka), saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.
EZ-1 člen 282, 282/3, 463, 463/2. ZPP člen 458, 458/1.
fiksni stroški - stroški ogrevanja stanovanja - poslovno stanovanjski objekt - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je v stavbi le eno stanovanje, ostalo pa so poslovni prostori, in da površina stanovanja predstavlja manj kot polovico površine poslovnih prostorov, pravilno zaključilo, da glede na določilo petega odstavka 2. člena SZ-11, uporaba določil SZ-1 za presojo razmerja med tožnikom in tožencem ne pride v upoštev. S tem pa ne pride v upoštev tudi uporaba pravilnikov, katerim podlago za njihov sprejem predstavljajo določila drugega odstavka 9. člena SZ-1. Ti se namreč nanašajo zgolj na upravljanje stanovanjskih stavb in ne poslovno stanovanjskih stavb, bi lahko materialnopravno podlago, ki sicer ureja razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom ter tretjimi, predstavljala le določila SPZ, ki urejajo etažno lastnino kot splošen institut in določajo tudi pravila upravljanja.
Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. l. RS, št. 33/81, 29/86), je 5. 10. 1999 nadomestil Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/1999 - EZ), tega pa 22. 3. 2014 nov Energetski zakon (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/14 in naslednji). Slednji v 4. delu sicer ureja tudi dejavnost proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje ter v zvezi s to določa tudi izhodišče za oblikovanje izhodiščih cen toplote in kaj so upravičeni stroški distributerjev oziroma proizvajalcev toplote. Vendar pa za lastniške distribucijske sisteme, kakršen izhaja iz 2. člena Odloka, takšna ureditev ne velja. Glede na določbo tretjega odstavka 282. člena EZ-1 za takšne lastniške sisteme veljata le določili 310. in 311. člena EZ-1, ki urejata le pogoje za priključitev na lastniški distribucijski sistem (310. člen) in dolžnost poročanja agenciji za energijo (311. člen).
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00045909
ZUreP-2 člen 207, 211, 211/8, 211/9. ZRPPN člen 28, 30, 59. URS člen 33, 69. EZ-1 člen 472. OZ člen 352. ZOR člen 376.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - ustanovitev služnostne pravice za potrebe javnega daljnovoda - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - odškodnina - zastaranje - ugovor zastaranja
Če bi sodišče odločilo, da je tožnikov zahtevek zastaral, bi tožnik izgubil pravico do odmene kljub temu, da je hkrati nastopila situacija, ko je prišlo do veljavne pravne podlage za omejitev njegove lastninske pravice. Takšna situacija bi predstavljala kršitev tožnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in pravice do odmene ob omejitvi lastninske pravice (69. člen Ustave RS). Podobno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v odločbi I Cp 2553/2015 z dne 27. 1. 2016, ki je primerljiva z obravnavano zadevo.
ZIZ člen 225, 225/1, 226, 226/1, 268, 272. EZ-1 člen 147, 154, 154/3. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 27, 27/1, 45, 45/1.
regulacijska začasna odredba - priklop električne energije - motenje posesti - sredstvo izvršbe - nenadomestno dejanje - nadomestno dejanje - soglasje za priključitev na električno omrežje - dobava električne energije - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da tožnik lahko sam uredi vse pri elektro omrežju, da se ponovno priklopi na javno električno omrežje. Toženka kot lastnica mora skleniti pogodbo z elektro podjetjem in njeno ravnanje je nenadomestljivo. Sodišče ne more pooblastiti tožnika, da sam ureja pri elektro podjetju vse za priklop, ampak to lahko zahteva od toženke in jo prisili v ravnanje s penali.
V primeru, če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, predlog za izdajo začasne odredbe šteje za neutemeljenega in se ne vrača v popravo.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00037998
SZ-1 člen 30, 30/1. ZPP člen 458. SPZ člen 115, 116. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 26. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10.
splošni pogoji - sklenitev pogodbe - plačilo stroškov dobave toplotne energije - obveznost plačila stroškov - razdelilnik stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravilnik - način delitve in obračuna stroškov - neutemeljen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionirana gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - aktivna legitimacija družbe - pogodba o dobavi toplote
Pisna pogodba o dobavi toplote res ni sklenjena, vendar je v petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev določeno, da se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, četudi ni sklenjena v pisni obliki, če odjemalec, to pa so etažni lastniki večstanovanjske stavbe, prične z odjemom toplote. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da med pravdnima strankama ne obstoji obligacijsko razmerje.
Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. V skladu s prvim odstavkom 30. člena SZ-1 so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Enako določa tudi 115. in 116. člen SPZ. Etažni lastniki morajo torej v pogodbi o medsebojnih razmerjih opredeliti stroške in obveznosti in v njej določiti drugačno obremenitev, kot ta sicer izhaja iz splošnega pravila, ki kot merilo za njihovo bremenitev določa solastniške deleže etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo določbo 26. člena Splošnih pogojev, ki določa, da pooblaščenec odjemalcev toplote skupnega odjemnega mesta predloži distributerju toplote razdelilnik stroškov dobavljene toplote sprejet na način, kot ga določa veljavna zakonodaja ter da se na osnovi razdelilnika stroškov dobavljene toplote določijo deleži stroškov.
Tožeča stranka je stroške ogrevanja razdelilo med posamezne dele stavbe v skladu z določbo 10. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 30, 33, 33/1. EZ-1 člen 276.
motenje posesti - zadnje mirno posestno stanje - odklop električne energije - priklop na javno električno omrežje - odklonitev soglasja - motilno dejanje - protipravno ravnanje - neposredna in posredna posest
Zadnje mirno posestno stanje ni vsebovalo prisotnosti električne energije in ga zato toženka ni mogla (samovoljno) spremeniti z odklonitvijo soglasja za priklop na električno omrežje. Poleg tega lastnikova odklonitev soglasja za priklop na električno omrežje ne more predstavljati protipravnega ravnanja.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024741
Ustava Republike Slovenije (1974) člen 26. EZ člen 64n. Zakon o varstvu okolja člen 34a. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
Pridobitev obratovalne podpore investitorjem ni bila neposredno zagotovljena, temveč je v skladu z določbo 64.n člena Energetskega zakona (EZ, Ur. l. RS, št. 27/07 in nasl.) predstavljala možnost investitorjev, ki se je ob njihovem izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev uresničila z izdajo konstitutivne odločbe Agencije za energijo. Ker je bila pridobitev obratovalne podpore negotovo dejstvo, investitorjem ni bilo mogoče zagotoviti, da jim bo pripadala višina obratovalne podpore, kot so jo pričakovali ob sprejemu svoje poslovne odločitve.
URS člen 72. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. EZ-1 člen 357.
plačilo dobavljene toplotne energije - exceptio illegalis - ustavnost in zakonitost pravilnika - uporaba pravilnika - obračun toplotnih stroškov - dejanska poraba toplote - delilnik stroškov toplotne energije - merilnik porabe toplote - povečana stanovanjska površina
Pravilnik (podzakonski predpis), ki predvideva povečanje stroškov toplote s količnikom 3 - za tiste lastnike, ki merjenja dejanske porabe toplote v posameznih delih stavb ne omogočajo - je skladen z zakonom. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine - zdravega življenjskega okolja.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012 - Ur. l. RS, št. 90/12) člen 3. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012 - Ur. l. RS, št. 43/12) (2012) člen 2.
energetika - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - višina podpore - sprememba višine - protipravno ravnanje države - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta - nedopustno ravnanje države - odškodninska odgovornost države - zahtevek za povračilo škode - sprememba podzakonskega predpisa - izključitev javnosti
Pravni temelj za odločitev o odgovornosti tožene stranke je prvi odstavek 26. člena Ustave, ki posebej ureja odgovornost tožene stranke in s tem izključuje uporabo prvega odstavka 131. člena OZ. Pravni temelj za zahtevek tožeče stranke je prvi odstavek 26. člena Ustave RS. Ta izrecno določa, da odgovarja Republika Slovenija za protipravno ravnanje. Res je, da prvi odstavek 131. člena OZ izrecno ne navaja protipravnosti ravnanja kot ene od predpostavk za odgovornost tožene stranke. Ker pa prvi odstavek 131. člena OZ ni pravni temelj za odgovornost tožene stranke, mora torej domnevni oškodovanec trditi in dokazati, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. Tudi razmerje med nedopustnostjo in protipravnostjo je jasno. Nedopustno je ravnati protipravno. Kdor ravna protipravno, ravna hkrati na nedopusten način. Namen opredelitve protipravnega ravnanja v zakonodaji je pač prav v tem, da se tako določi, katera ravnanja so nedopustna.
EZ in pa Uredba 90/2012, in pred njo, Uredba 43/2012 so določali predpostavke za podelitev podpore za proizvodnjo električne energije. Te predpostavke so bile določene abstraktno in na splošno za vse primere. Če je te predpostavke konkretni proizvajalec električne energije izpolnil, je lahko od Agencije zahteval podporo. Vse do trenutka, ko so bile predpostavke izpolnjene, zahtevek pa postavljen, je bilo še negotovo, ali bo konkretni proizvajalec podporo prejel ali ne. Proizvajalec pa je pridobil pravico (ki ni bila negotova) do podpore šele, ko je izpolnil predpostavke in postavil zahtevek.
Vlada RS ni postopala protipravno pri sprejetju Uredbe št. 90/2012. Protipravnosti ni, četudi javnosti skoraj do sprejetja Uredbe št. 90/2012 (do 28. 11. 2012) ni obvestila o nameravanem sprejetju navedene uredbe.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016022
URS člen 26. OZ člen 148. ZPP člen 285. EZ člen 64n, 64n/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
odškodninska odgovornost države - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pričakovana pravica - višina obratovalne podpore - poslovno tveganje - električna energija iz obnovljivih virov energije - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Pričakovana pravica oziroma zavarovani pridobitni položaj tožeče stranke se ne nanaša na pridobitev podpore v višini, kot jo je določala Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v takrat veljavnem besedilu Ur. l. RS, št. 43/12), pač pa na to, da bo - če bo izpolnjevala vse predpisane pogoje - podporo dejansko prejela.
Pričakovana pravica tožeče stranke ni iz njene strani pričakovani donos investicije, ki ga je izračunala na podlagi podpore, veljavne v trenutku njene odločitve za investicijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019262
OZ člen 9, 15, 112, 239, 239/1. ZPP člen 243, 358, 358-5.
pogodba o dobavi električne energije - terminska pogodba - spremenjene okoliščine - predčasen odstop od pogodbe - tožba na razvezo pogodbe - pogodbena kazen - pacta sunt servanda - ničnost pogodbenega določila - sodni izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava
Kljub naknadnemu pogajanju soglasna volja pogodbenih strank za spremembo pogodbe ni bila dosežena. Ker toženki nimata niti sodbe na razvezo pogodbe, bi morali pogodbo izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Tega nista storili, saj sta od pogodbe predčasno odstopili. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da morata toženki skladno s pogodbo plačati tožeči stranki dogovorjeno pogodbeno kazen.
Glede na nihanje cen energije je logično in sprejemljivo, da se je tožeča stranka z določilom o pogodbeni kazni zavarovala pred eventualnim odstopom od pogodb s strani odjemalcev električne energije in s tem preprečila svojo škodo. Zato določilo o pogodbeni kazni po prepričanju pritožbenega sodišča ni nemoralno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00013248
EZ-1 člen 270, 270/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 3, 3-18, 34, 34/6, 43.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodbeno razmerje - sprememba načina ogrevanja - odklop iz sistema ogrevanja - soglasje - trditveno in dokazno breme - delilnik stroškov za ogrevanje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Ker tožeča stranka toplotno energijo dovaja zgolj do skupnega odjemnega mesta, je na podlagi 18. točke 3. člena in šestega odstavka 34. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana pravilen tudi zaključek sodišče prve stopnje, da je z dnem, ko je tožena stranka postala lastnica posameznih delov v zadevni stavbi, sklenjeno tudi pogodbeno razmerje s tožečo stranko. Glede na to pa so nerelevantne pritožbene trditve, da tožeča stranka ni izkazala, da bi v prostor tožene stranke dobavljala toploto. V trditveni in dokazni sferi tožene stranke je bilo namreč izkazovanje, da je za spremembo priključitve na sistem pridobila soglasje tožeče stranke (prvi odstavek 270. člena EZ-1).
ZNP člen 7, 7/1, 35, 35/1, 104, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP). Tak poseben predpis je EZ-1, ki v petem odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1. URS člen 26. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 11a.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - POGODBENO PRAVO
VSL00012810
ZPP člen 76, 76/1, 212. ZGD-1 člen 3, 3/6, 672.
stranke - aktivna in pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pravno nasledstvo družbe - trditveno in dokazno breme - ugovor pasivne legitimacije - podjetnikova odgovornost za obveznosti - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - dobava električne energije
Podlaga za presojo aktivne oziorma pasivne legitimacije pravdnih strank so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev pa sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Prenehanje dejavnosti podjetnika ne pomeni tudi prenehanja pravne osebe. Postopka, ki se je začel zoper podjetnika, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti slednjega, tako ni treba prekiniti. Stranka je namreč od vsega začetka le fizična oseba.
pravica dostopa do omrežja za prenos električne energije - dostop do omrežja električne energije - nelegalna gradnja - ranljivi odjemalci in nujna oskbra - romska skupnost - pravica do varnosti - kolizija pravic
Določilo 51. člena EZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, v njegovem primeru nedvomno ni uporabno. Tožnik namreč ni (ranljivi) odjemalec električne energije, ker doslej nesporno (še) ni (bil) legalno priključen na omrežje. Objekt, v katerem živi, je nelegalna gradnja, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev po 147. členu EZ-1 za priključitev na omrežje, prav tako ne predpisanih tehničnih zahtev iz 149. člena EZ-1. Posebne pravice, ki jih tožnik kot pripadnik romske skupnosti terja zase v zvezi z dostopom do električnega omrežja, pa so v očitni koliziji z ustavno pravico do varnosti.
ZNP člen 7, 7/1, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUPUDPP člen 53, 53/2. ZUreP-1 člen 110, 110/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Za odločitev o sodnem depozitu ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
Po določilu 3. člena ZST-1 je zavezanec za plačilo takse tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru se postopek vodi na predlog predlagateljic, ki sta zato tudi zavezanki za plačilo sodnih taks. Po določilu 104. člena ZNP (na katero se sklicujeta predlagateljici) trpi stroške postopke udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Citirano določilo ne nalaga plačila taksne obveznosti nasprotnemu udeležencu, ki mu plačilo odškodnine niti ni bilo naloženo. Citirano določilo je podlaga za razporeditev stroškovnega bremena pri odločitvi o zadevi. Še vedno pa ostane taksna obveznost zaveza tistega, ki predlaga uvedbo postopka ali posameznega dejanja. To pa sta v obravnavanem primeru predlagateljici.
OZ člen 190, 190/1. EZ-1 člen 372, 372/2, 374, 374/2, 374/3, 375, 375/1, 375/5, 376, 376/4, 376/5, 518, 518/2, 554.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - pogoji za pridobitev pravice - spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - časovna veljavnost odločbe - učinek za nazaj - prepoved retroaktivnosti - poseganje v pridobljene pravice - prenehanje pogodbe - neupravičena pridobitev
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zadevne pogodbe in drugega odstavka 20. člena Uredbe v zvezi s 3. alinejo 9. člena Pravil oziroma 12. člena zadevne pogodbe v zvezi s 5. alinejo 9. člena Pravil ter petega odstavka 376. člena EZ-1 pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore, to pa je, glede na odločbo Agencije za energijo, v zadevnem primeru z dnem 15. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da od 16. 1. 2015 dalje temelj obveznosti tožeče stranke zagotavljati podporo toženi stranki ni bil več podan, zato je tožena stranka vtoževani znesek prejete podpore dolžna vrniti tožeči stranki.
Če nastopijo spremenjene okoliščine (prenehanje lastništva proizvodne naprave), potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že dokončno oziroma pravnomočno priznana pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravice, ta preneha. Agencija za energijo je po ugotovitvi, da tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do podpore, izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do podpore za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomembno za prenehanje pravnega razmerja. Prav tako pa lahko Agencija za energijo na podlagi izrecnega pooblastila iz tretjega odstavka 374. člena EZ-1 izda odločbo, s katero odpravi (torej z učinkom ex tunc, za nazaj) odločbo o dodelitvi podpore.