ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – povečane potrebe otrok
Ob ugotovitvi, da so stroški preživljanja vseh treh otrok približno enaki in da otroci pri vsakem od staršev preživijo približno enako časa (pri čemer ima mati dva otroka v varstvu in vzgoji, oče pa enega) in ima oče nekoliko višje prejemke, je prav, da krije toženec nekoliko višji preživninski delež kot zakonita zastopnica tožnic.
družba z omejeno odgovornostjo – zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – sklep družbenikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 – lastni poslovni deleži – prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika
Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža. Zato se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež.
Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, pri d. o. o. ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.
Tožeča stranka je primarno vtoževala pogodbeno kazen po prvem odstavku 46. člena Dogovora v višini po 1.200,00 EUR, ki je določena za kršitev iz drugega odstavka 45. člena Dogovora. Tožeča stranka je namreč toženi stranki očitala kršitev iz 3. točke drugega odstavka 45. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena Dogovora. Kot je zatrjevala tožeča stranka in kot to izhaja iz določbe drugega odstavka 45. člena, ta določa pri katerih ravnanjih izvajalca se šteje, da gre za kršenje pravic zavarovanih oseb iz 3. točke prvega odstavka s ciljem pridobitništva, saj so v drugem odstavku 45. člena taksativno našteti primeri kršitev, v katerih se šteje, da je izvajalec ravnal s ciljem pridobitništva. V teh primerih, ko pravna norma šteje neko dejstvo za vnaprej dokazano velja, da to dejstvo (domnevo) na katero se sklicuje ena stranka, lahko druga stranka ovrže in navedeni Dogovor tega nikjer ne prepoveduje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da se v primeru drugega odstavka 45. člena Dogovora pridobitništvo domneva ter da je domnevo mogoče ovreči.
Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.
Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.
Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.
OZ člen 5, 240, 247, 250, 625, 625/3, 626, 626/1, 626/3.
podjemna pogodba – sprememba naročila med izvajanjem pogodbe – pojasnilna dolžnost – načelo vestnosti in poštenja – pogodbena kazen – razbremenitev odgovornosti za zamudo
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je ravnanje tožene stranke, ko je na eni strani vedela za potrebo po drugačni tehnični izvedbi projekta, na drugi strani pa vztrajala pri prvotni izvedbi naročila ter „čakala“ na podpis zapisnika oziroma pisno spremembo pogodbe.
Tožena stranka bi se lahko obrnila na tožečo stranko, jo opozorila na opisane okoliščine oziroma na pomanjkljivost njenega (pisnega) naročila ter nato ravnala skladno s tako dogovorjenim. Ob tem ni zanemarljivo, da je zakonska obveznost podjemnika, da naročnika opozori na okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti, in bi bile lahko pomembne za naročeno delo.
Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.
Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
izvedenec – razpravno načelo – v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo – prekluzija – procesna skrbnost stranke – dokazna tema – odgovornost strank pri zbiranju procesnega gradiva – spoznavno območje – spoznavna sfera
S strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da poškodba ni nastala na zatrjevan način, predstavlja v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo. Stranka, ki se v postopku kasneje sklicuje na takšno dejstvo, zadosti trditvenemu bremenu, vendar pa mora to storiti skladno z omejitvami, ki jih določa 286. člen ZPP.
Tožena stranka se je nedvomno zavedala možnosti, da poškodba na zavarovanem predmetu ni nastala na zatrjevan način, pa tem trditvam tožeče stranke ni obrazloženo oporekala niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe dokazov. Okoliščine, pomembne za pripravo obrambe v konkretnem postopku, toženi stranki torej niso bile neznane niti niso bile izven njenega spoznavnega območja. Tožena stranka bi tako ustrezno procesno gradivo ob zadostni skrbnosti lahko predložila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa je svojo dolžno procesno skrbnost opustila, so njeni ugovori glede načina nastanka poškodbe na zavarovanem predmetu prepozni.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060292
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka – smrt stranke po poteku roka za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo – skupno premoženje zakoncev – deleži zakoncev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – razlika v vrednosti hiše pred in po obnovi – črna gradnja – strošek legalizacije nepremičnine – materialno procesno vodstvo – sprememba nahajališča delnic
Razlika v vrednosti hiše pred začetkom obnove in po obnovi predstavlja skupno premoženje.
Prvo sodišče je napačno zmanjšalo vrednost nepremičnine na račun dejstva, da je bila hiša obnovljena brez gradbenega dovoljenja. Tržna vrednost nepremičnine bi bila manjša zaradi nelegalne gradnje le v primeru, da bi se nepremičnina prodajala ali bi bil v teku postopek legalizacije. Dejansko bo (ali tudi ne) vprašanje sporne gradnje aktualno kasneje, pri eventuelni prodaji. Povedano pomeni, da je prvo sodišče strošek, ki bo nastal, če bo sprožen postopek legalizacije objekta, upoštevalo neutemeljeno (preuranjeno).
Slediti je pritožbi, da je sodišče zahtevek na ugotovitev, da so delnice X skupno premoženje, zavrnilo neupravičeno, in to iz razloga, da tožnica zahtevka ni ustrezno prilagodila (delnice niso več na KDD, ampak na računu pri F. F. d.d.). Po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče moralo tožnico opozoriti na napačno formulacijo zahtevka ali pa le odločiti, da v skupno premoženje sodi tudi 200 delnic X, brez navedbe, kje se te nahajajo.
delitev solastnine – civilna delitev – fizična delitev – fizična delitev s poplačilom razlik – vlaganja v stavbo – sprememba solastne stvari – izredno upravljanje – soglasje vseh solastnikov
Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.
kršitev blagovne znamke – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – figurativna blagovna znamka – uporaba znamke – razlikovalni znak – razlikovalni učinek – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Besedi imata tudi pri kombinaciji besed radio ROCK in ROCK radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zveze na trgu radijskih postaj zato ne more ustvariti nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed Radio in ROCK v figurativni znamki, tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti dve besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi toženki na trgu medijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalen učinek.
Ker beseda rock predstavlja le enega od elementov blagovne/storitvene znamke tožeče stranke, pritožbenemu stališču, iz katerega izhaja, da registrirani znamki hkrati varujeta tudi besedo rock, ni mogoče slediti. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži pritožbena navedba, da poslušalci zamenjujejo programe tožeče stranke in toženih strank.
sklep o ugovoru tretjega – predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – pravni interes – rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe – vročitev sklepa dolžniku – razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.
ZASP člen 130, 145, 156, 156/4, 157e, 157e/1, 157e/1-3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – fonogrami – pravice proizvajalcev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – tarifa Zavoda IPF – začasna tarifa
Ker je bila tarifa določena že v T 2005, uporaba Začasne tarife Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, torej ne pride v poštev.