• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cpg 736/2016
    31.8.2016
    PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
    VSL0072571
    ZGD-1 člen 381, 383, 474, 474/3, 486, 500, 500/4, 502, 520, 520/6.
    družba z omejeno odgovornostjo – zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – sklep družbenikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev – smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 – lastni poslovni deleži – prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika
    Smiselna uporaba 381. do 383. člena ZGD-1 se nanaša le na amortizacijo lastnega poslovnega deleža. Zato se zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvrši le, če je družba pridobila poslovni delež.

    Ker družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, pri d. o. o. ni mogoče zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom vseh poslovnih deležev.
  • 22.
    VSC sodba Cpg 144/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004447
    ZZVZZ člen 23.
    pogodbena kazen - pridobitništvo - izpodbijanje domneve - robotska operacija raka prostate - doplačilo zavarovancev
    Tožeča stranka je primarno vtoževala pogodbeno kazen po prvem odstavku 46. člena Dogovora v višini po 1.200,00 EUR, ki je določena za kršitev iz drugega odstavka 45. člena Dogovora. Tožeča stranka je namreč toženi stranki očitala kršitev iz 3. točke drugega odstavka 45. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena Dogovora. Kot je zatrjevala tožeča stranka in kot to izhaja iz določbe drugega odstavka 45. člena, ta določa pri katerih ravnanjih izvajalca se šteje, da gre za kršenje pravic zavarovanih oseb iz 3. točke prvega odstavka s ciljem pridobitništva, saj so v drugem odstavku 45. člena taksativno našteti primeri kršitev, v katerih se šteje, da je izvajalec ravnal s ciljem pridobitništva. V teh primerih, ko pravna norma šteje neko dejstvo za vnaprej dokazano velja, da to dejstvo (domnevo) na katero se sklicuje ena stranka, lahko druga stranka ovrže in navedeni Dogovor tega nikjer ne prepoveduje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da se v primeru drugega odstavka 45. člena Dogovora pridobitništvo domneva ter da je domnevo mogoče ovreči.
  • 23.
    VSL sklep I Cp 1108/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0084770
    ZVEtL člen 13, 16.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine – udeleženci – prijava udeležbe v postopku – upravnik
    Upravnik je formalni udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.
  • 24.
    VSL sklep Cst 563/2016
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0075363
    ZFPPIPP člen 97, 118, 320, 320/1, 320/1-2.
    razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - izterjava terjatev
    Izterjava terjatev stečajnega dolžnika je ena izmed glavnih nalog upravitelja. Upravitelj je zato terjatve dolžnika dolžan izterjevati, ne glede na to, v kakšnem razmerju je stečajni dolžnik s svojimi dolžniki. Pri tem prosto izbira sredstva, ki so mu na razpolago za čim hitrejšo izterjavo terjatev. Med drugim se lahko posluži tudi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom.
  • 25.
    VSM sklep I Cpg 298/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSM0022980
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
    razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
    Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 1580/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072564
    OZ člen 963, 963/1, 1013, 1016, 1016/2. ZM člen 16, 109. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 7, 7/2.
    subrogacija – menica – abstraktnost menične zaveze – ugovori iz temeljnega posla – poroštvo – bodoča obveznost – določnost poroštvene izjave – materialno procesno vodstvo – poslovna skrivnost – povrnitev potnih stroškov
    Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.

    Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.

    Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.
  • 27.
    VSL sklep I Cp 888/2016
    31.8.2016
    DEDNO PRAVO
    VSL0085074
    ZD člen 133, 138, 138/1, 221, 221/1.
    dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave o odpovedi dedovanju
    Pozneje najdena zapuščina se med dediče (pritožnica to ni zaradi odpovedi dedovanju) razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
  • 28.
    VSL sodba I Cp 909/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0081596
    SPZ člen 217.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – poizvedovalna dolžnost
    Tožniki so priposestvovali sporno služnost, saj so jo nemoteno izvajali več kot 20 let, ne da bi jim kdo oporekal.
  • 29.
    VSL sklep Cst 546/2016
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0085564
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 35, 36, 97, 139, 139/1, 139/1-1, 232, 232/3, 234, 234/1, 234/4, 239, 239/1, 239/1-1. ZGD-1 člen 32, 32/2.
    predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka – nedovoljena pritožba dolžnika – zastopanje pravne osebe – upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka – predlaganje začetka stečajnega brez izvedbe postopka po 35. členu in naslednjih ZFPPIPP – pritožba družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti dolžnika – kontradiktornost šele v pritožbenem postopku – pravica do izjave
    Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.

    Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija.
  • 30.
    VSL sklep II Cp 1114/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0084788
    ZNP člen 9.
    delitev stvari v solastnini – predmet delitve – spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prekinitev postopka
    Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5.
  • 31.
    VSL sodba II Cp 1048/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084821
    ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 164, 164/1, 168, 168/3. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-2.
    male avtorske pravice – kolektivna organizacija za zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – društvo – izvajanje nadzora – zahtevek za povrnitev stroškov zaradi odkrivanja kršitev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum – exceptio illegalis – pristojnost
    Društvo je zavezanec po ZPreZP-1 samo, če opravlja pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo, sicer pa ne. Breme dokazovanja je na tožeči stranki.
  • 32.
    VSL sodba II Cp 1270/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085068
    OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
    protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
    Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica

    , pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 1573/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0078083
    URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
    zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
    Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.

    V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.

    Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.

    Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.

    Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.

    Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.

    Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.

    Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
  • 34.
    VSL sodba IV Cp 2097/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0060340
    ZZZDR člen 105, 106, 129, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
    razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev stikov – določitev preživnine – bipolarna motnja – preteklo bolezensko stanje starša – začetek plačevanja preživnine
    Kljub temu, da sta dva strokovnjaka (izvedenka psihološke stroke in izvedenec psihiater) v postopku ugotovila, da je toženka v celoti sposobna kvalitetno poskrbeti za otroka, tožnik ves čas izpostavlja njeno zdravstveno stanje ter ji očita, da za otroka ni sposobna skrbeti. Niz očitkov, ki jih je podal tekom postopka, se je izkazal za neutemeljenega.
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 1782/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075367
    ZPP člen 7, 252, 252/1, 286, 286/1, 286/4.
    izvedenec – razpravno načelo – v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo – prekluzija – procesna skrbnost stranke – dokazna tema – odgovornost strank pri zbiranju procesnega gradiva – spoznavno območje – spoznavna sfera
    S strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da poškodba ni nastala na zatrjevan način, predstavlja v dokaznem postopku naključno odkrito dejstvo. Stranka, ki se v postopku kasneje sklicuje na takšno dejstvo, zadosti trditvenemu bremenu, vendar pa mora to storiti skladno z omejitvami, ki jih določa 286. člen ZPP.

    Tožena stranka se je nedvomno zavedala možnosti, da poškodba na zavarovanem predmetu ni nastala na zatrjevan način, pa tem trditvam tožeče stranke ni obrazloženo oporekala niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe dokazov. Okoliščine, pomembne za pripravo obrambe v konkretnem postopku, toženi stranki torej niso bile neznane niti niso bile izven njenega spoznavnega območja. Tožena stranka bi tako ustrezno procesno gradivo ob zadostni skrbnosti lahko predložila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa je svojo dolžno procesno skrbnost opustila, so njeni ugovori glede načina nastanka poškodbe na zavarovanem predmetu prepozni.
  • 36.
    VSL sodba I Cp 1306/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0080114
    ZPP člen 7, 125a, 155, 212, 285, 286, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. ZD člen 29.
    trditveno in dokazno breme – pavšalno prerekanje trditev – nedopustna pritožbena novota – prekluzija – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – darilo – odplačnost – posojilna pogodba – povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – odgovor na pritožbo – zastopanje več strank
    Pritožba ne ponudi opravičljivih razlogov, zakaj ni brez svoje krivde dokazov predložila na prvem naroku za glavno obravnavo.

    Toženkino trditev (o obstoju terjatve njene mame do zapustnika iz naslova neplačane preživnine) ni bilo treba dokazno podpreti, ker jim je tožnica nasprotovala le pavšalno, nekonkretizirano.
  • 37.
    VSL sodba I Cpg 478/2015
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085550
    OZ člen 168, 168/1.
    izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – variabilni stroški – fiksni stroški – izgubljeni prihodek
    Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.

    Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1706/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085554
    ZPP člen 243. OZ člen 190, 642, 642/2, 729, 737, 747.
    izvedensko mnenje – odstop od izvedenskega mnenja – obstoj pravnega temelja – neupravičena pridobitev – plačilo stroškov skladiščenja – podjemna pogodba – skladiščna pogodba – shranjevalna pogodba – odplačen namen
    Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.

    Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.

    Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika

    je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.

    Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski

    subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
  • 39.
    VSL sklep I Ip 2570/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052794
    ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
    vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
    Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
  • 40.
    VSL sodba II Cp 1062/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085046
    OZ člen 179.
    zvin vratne hrbtenice – odlomek trnastega odrastka petega vratnega vretenca – udarnina glave – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega strahu je samo intenziven, dalj časa trajajoči strah, kadar pa je primarni strah kratkotrajen, je lahko podlaga za prisojo odškodnine samo v primerih, kadar je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>