• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep Cst 549/2016
    31.8.2016
    PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00000268
    ZFPPIPP člen 49, 49/2, 125, 126, 127, 128, 142, 142/1, 142/1-1, 150, 153, 221e, 221e/3, 221e/3-2.. ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/2.
    začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pritožba proti sklepu - pravica do odgovora na pritožbo - vročitev pritožbe - načelo kontradiktornosti - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - čas uvedbe postopka - mikro družba - zloraba postopka prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - obstoj terjatev
    Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti je meritoren sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica do odgovora na pritožbo.

    Nastop pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave nima nobenega vpliva na čas uvedbe postopka, oz. povedano drugače, dejstvo, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastopijo dan kasneje, ne pomeni, da se šteje, da je bil postopek uveden naslednji dan po vložitvi predloga.

    Ker sta pritožnika navedla dovolj konkretnih dejstev, ki vzbujajo sum v verodostojnost terjatve največjega dolžnikovega upnika, ki bi sam lahko izglasoval poenostavljeno prisilno poravnavo; ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh sumov ni niti zanikal in se je skliceval le na zakon, ki sodišču ne dopušča preverjati terjatev, kar je očitno (vendar zmotno) razumel kot svojo pravico, da mu zakon pač omogoča "prijavljati" kakršnekoli, tudi fiktivne terjatve; ker v obravnavanem primeru tudi druga varovalka iz 2. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP objektivno ne nudi zadovoljivega varstva pred morebitno zlorabo, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine tudi v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi oškodovanja upnikov in za ta namen zahtevati od dolžnika, da izkaže obstoj spornih terjatev.
  • 22.
    VSL sklep II Cpg 1773/2015
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0081216
    ZFPPIPP člen 172, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 273, 273/3, 273/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
    spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – factoring – subjektivni pogoj izpodbijanja – običajen način izpolnitve – običajna zamuda – sodbe ni mogoče preizkusiti – nasprotje v razlogih sodbe – drugi sodnik
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je „pravno naravo celovite transakcije, v kateri je sicer sodelovala tudi finančna institucija, z vidika sodelovanja tistih kompenzacijskih udeležencev, ki so imeli medsebojne neizpolnjene obveznosti iz vseupoštevajočega vidika, potrebno šteti za pravno dejanje verižnega pobota z elementi odstopa terjatve (faktoringa).“ Ni pa pojasnilo, kakšne medsebojne pravice in obveznosti so bile vzpostavljene v pogodbenem razmerju med toženo stranko in družbo A. d. o. o. in katere terjatve iz tega razmerja ter na kakšen način so se zapirale z verižno kompenzacijo. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Le-ta pa je podana tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je treba v konkretni zadevi plačilo z zamudo šteti kot običajen rok oziroma dogovorjeno daljši rok izpolnitve obveznosti. V izpodbijani sodbi namreč ni razlogov o tem, kakšna naj bi bila ta običajna zamuda.
  • 23.
    VSL sodba in sklep I Cp 1892/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO – ODZ
    VSL0084632
    ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2.
    priposestvovanje služnosti poti – širina poti – prekoračitev zahtevka – uporaba služnostne poti do preklica – dogovor o vzajemni uporabi poti – razširitev služnosti – kmetijski stroji
    Do očitane prekoračitve zahtevka ni prišlo, saj pojem „kmetijski stroji“ vsebuje tudi traktorske priključke in prikolice.

    Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
  • 24.
    VSL sklep II Ip 2339/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077526
    ZIZ člen 38, 38/7.
    izvršilni stroški – pravočasnost priglasitve stroškov – takojšnja priglasitev stroškov
    Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1135/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0085044
    SPZ člen 70, 70/5.
    solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
    Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 478/2015
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085550
    OZ člen 168, 168/1.
    izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – variabilni stroški – fiksni stroški – izgubljeni prihodek
    Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.

    Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
  • 27.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1706/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085554
    ZPP člen 243. OZ člen 190, 642, 642/2, 729, 737, 747.
    izvedensko mnenje – odstop od izvedenskega mnenja – obstoj pravnega temelja – neupravičena pridobitev – plačilo stroškov skladiščenja – podjemna pogodba – skladiščna pogodba – shranjevalna pogodba – odplačen namen
    Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.

    Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.

    Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika

    je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.

    Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski

    subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
  • 28.
    VSL sklep I Ip 2570/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052794
    ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
    vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
    Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
  • 29.
    VSL sodba I Cpg 918/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0075366
    ZFPPIPP člen 60, 60/4. ZPP člen 157, 316, 316/1.
    stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
    V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

    Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
  • 30.
    VSL sklep I Cp 1365/2016
    31.8.2016
    SODNE TAKSE– CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085025
    ZST-1 člen 6b, 6c.
    nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
    Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
  • 31.
    VSL sklep II Cp 1586/2016
    31.8.2016
    USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084796
    ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
    zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
    Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
  • 32.
    VSL sodba I Cp 1208/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085042
    ZPP člen 199.
    pogodba o prevzemu terjatve – odstop terjatve v izterjavo namesto plačila dolga – fiktivnost pogodbe o prevzemu terjatve – stranska intervencija – intervencijski interes – pravni interes – ekonomski interes
    Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Sam ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje.
  • 33.
    VSL sklep II Cp 1381/2016
    31.8.2016
    DEDNO PRAVO
    VSL0084556
    ZD člen 133, 133/1.
    vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
    Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
  • 34.
    VSK sklep I Kp 22726/2016
    31.8.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007029
    ZKP člen 199a, 201, 202.
    podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
    Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
  • 35.
    VSL sklep IV Cp 2084/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0085029
    ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
    predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
    Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
  • 36.
    VSL sklep II Cp 1498/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084531
    ZPP člen 158.
    delni umik tožbe – stroški postopka
    Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
  • 37.
    VSL sodba I Cp 909/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0081596
    SPZ člen 217.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – poizvedovalna dolžnost
    Tožniki so priposestvovali sporno služnost, saj so jo nemoteno izvajali več kot 20 let, ne da bi jim kdo oporekal.
  • 38.
    VSL sodba II Cp 1414/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085030
    ZPP člen 254, 254/2, 254/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-4.
    premoženjska škoda – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – nepravilna izpolnitev zakupne pogodbe – vrtnarska pridelava na zakupljenem zemljišču – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde – zaslišanje sestavljalca izvenpravdnega mnenja – strokovni pomočnik ob zaslišanju sodnega izvedenca – postavitev novega izvedenca – odločitev o stroških postopka – potrebnost pripravljalnih vlog
    Dokazno breme za višino nastale škode je na tožniku, ki mora izkazati, da bi na zakupljenih zemljiščih lahko ustvaril ustrezne pogoje za dosego dobička. To velja tudi glede namakanja.

    Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik sploh ni izkazal, da bi opravil investicije v zakupljeno zemljišče z namakanjem in postavitvijo rastlinjakov, tudi o škodi zaradi opustitve te investicije, ki bi omogočala večji pridelek, ni mogoče govoriti.
  • 39.
    VSM sklep I Cpg 298/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSM0022980
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
    razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
    Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
  • 40.
    VSL sodba VI Kp 17985/2016
    31.8.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086222
    KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
    odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
    Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>