STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080119
SPZ člen 45, 45/4. ZTLR člen 28, 28/5. ZD člen 2, 214. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 286, 286/5, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedič – predmet dedovanja – sklep o dedovanju – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera dediča – družbena lastnina – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič postane dobroverni posestnik v trenutku uvedbe dedovanja tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, vendar le, če dedič tega ni vedel ali ni mogel vedeti.
Stališče o nedobrovernosti tožnika, da je bil njegov oče lastnik spornih stanovanj, sodba temelji na dejstvu, da je tožnik, ki je po uveljavitvi SZ dal vlogo za odkup stanovanj, slednji priložil stanovanjski pogodbi, ki ju je njegov oče sklenil s pravnim prednikom toženca.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.
Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.
Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074820
OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2. ZPP člen 8.
podjemna pogodba – notifikacija napak – rok za grajanje napak – oblika obvestila o napaki – dokazno breme
Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje stranke – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnica ne nasprotuje ugotovi prvostopenjskega sodišča, da je v zadnjem tromesečju (marec, april in maj 2016) prejela plačo v višini 2.063,93 EUR neto mesečno. Pritožbeno sodišče soglaša, da tak gmotni položaj omogoča plačilo 195,00 EUR sodne takse in sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja, zaradi plačila ne bodo znatno zmanjšana.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/1, 400/2.
osebni stečaj – pravni interes dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje velike tatvine – ovire za odpust obveznosti – zmotna uporaba materialnega prava – novela ZFPPIPP-G
Če sodišče ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora upoštevaje določilo drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih, kar je najdaljše preizkusno obdobje po določilih ZFPPIPP, potem ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/2.
izbris družbe brez likvidacije – predlog lastnika objekta – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – dopustni razlogi za ugovor
Glede na pritožbene trditve predlagatelja o neposlovanju F. B. v imenu subjekta vpisa na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali je vložnik ugovora verjetno izkazal, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Pri tem je ugotovilo, da dejstva poslovanja na tem naslovu v ugovoru sploh ni uveljavljal (navedel je le, da je na tem naslovu upravičen poslovati), tega dejstva pa tudi ni verjetno izkazal.
Tak ugovor pa je (ker ne vsebuje vseh pravnorelevantnih dejstev) materialnopravno toliko pomanjkljiv, da mu je zakon odrekel njegovo dopustnost in njegovo meritorno presojo.
Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
neplačevanje preživnine – trajajoče kaznivo dejanje – čas izvršitve – zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – priznanje krivde – modifikacija obtožnega predloga po sprejetem priznanju – prekoračitev obtožbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – znesek posebnega pogoja v pogojni obsodbi – premoženjskopravni zahtevek – izvršilni naslov – napotitev na pravdo
Pri kaznivem dejanju neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 gre za trajajoče kaznivo dejanje. Čas izvršitve oziroma dokončanja trajajočega kaznivega dejanja je trenutek, ko vzpostavljeno protipravno stanje preneha, šele takrat pa začne teči zastaranje kazenskega pregona.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega po obtožnem predlogu, ki je bil modificiran po že sprejetem priznanju krivde, je v modificiranem delu prekoračilo obtožbo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
trditveno in dokazno breme - dokazne listine - računi - specifikacija računov - storitve - cena - količina - izpodbijanje dejstev, vsebovanih v računih - domneva priznanja nezanikanih dejstev - ugovarjanje računom - zasebna listina - načelo proste presoje dokazov - reklamacija - trditveno breme glede ugovorov
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. To sicer ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računom, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani, v obravnavanem primeru torej na strani tožene stranke.
Račun je poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP, kar je v konkretnem primeru tudi storilo ter se do ugovorov tožene stranke jasno, pravilno in razumljivo opredelilo. Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj zaradi odsotnosti reklamacije vtoževanih računov štelo, da je tožena stranka posamezne postavke po računih tudi priznala. Bistvo izpodbijane odločitve je namreč v tem, da tožena stranka ni zmogla trditvenega oziroma dokaznega bremena glede ugovorov, ki jih je postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080114
ZPP člen 7, 125a, 155, 212, 285, 286, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. ZD člen 29.
trditveno in dokazno breme – pavšalno prerekanje trditev – nedopustna pritožbena novota – prekluzija – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – darilo – odplačnost – posojilna pogodba – povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – odgovor na pritožbo – zastopanje več strank
Pritožba ne ponudi opravičljivih razlogov, zakaj ni brez svoje krivde dokazov predložila na prvem naroku za glavno obravnavo.
Toženkino trditev (o obstoju terjatve njene mame do zapustnika iz naslova neplačane preživnine) ni bilo treba dokazno podpreti, ker jim je tožnica nasprotovala le pavšalno, nekonkretizirano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085042
ZPP člen 199.
pogodba o prevzemu terjatve – odstop terjatve v izterjavo namesto plačila dolga – fiktivnost pogodbe o prevzemu terjatve – stranska intervencija – intervencijski interes – pravni interes – ekonomski interes
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Sam ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje.
delitev stvari v solastnini – predmet delitve – spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prekinitev postopka
Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5.
ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.
Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.
Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.
Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.
Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.