• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba II Cp 1048/2016
    31.8.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084821
    ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 164, 164/1, 168, 168/3. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-2.
    male avtorske pravice – kolektivna organizacija za zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – društvo – izvajanje nadzora – zahtevek za povrnitev stroškov zaradi odkrivanja kršitev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum – exceptio illegalis – pristojnost
    Društvo je zavezanec po ZPreZP-1 samo, če opravlja pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo, sicer pa ne. Breme dokazovanja je na tožeči stranki.
  • 22.
    VSL sklep I Cp 1135/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0085044
    SPZ člen 70, 70/5.
    solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
    Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
  • 23.
    VSL sklep II Cp 1616/2016
    31.8.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0085043
    SPZ člen 70, 70/4.
    delitev solastnine – civilna delitev – fizična delitev – fizična delitev s poplačilom razlik – vlaganja v stavbo – sprememba solastne stvari – izredno upravljanje – soglasje vseh solastnikov
    Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.
  • 24.
    VSL sklep II Ip 2225/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0077531
    ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
    izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
    ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
  • 25.
    VSL sodba II Cp 1270/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085068
    OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
    protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
    Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica

    , pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 1573/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0078083
    URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
    zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
    Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.

    V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.

    Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.

    Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.

    Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.

    Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.

    Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.

    Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 427/2016
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073800
    OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
    zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
    V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.

    Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
  • 28.
    VSL sodba I Cpg 1622/2015
    31.8.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074820
    OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2. ZPP člen 8.
    podjemna pogodba – notifikacija napak – rok za grajanje napak – oblika obvestila o napaki – dokazno breme
    Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.
  • 29.
    VSL sklep IV Cpg 702/2016
    31.8.2016
    SODNI REGISTER – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0073795
    ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
    zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
    Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
  • 30.
    VSL sklep II Ip 2339/2016
    31.8.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077526
    ZIZ člen 38, 38/7.
    izvršilni stroški – pravočasnost priglasitve stroškov – takojšnja priglasitev stroškov
    Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
  • 31.
    VSL sklep I Cpg 932/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0081224
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 112, 112/2, 139, 139/6.
    vročanje – sprememba poslovnega naslova – dejanski prejem pisanja – pravočasnost pritožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
    ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
  • 32.
    VSL sklep Cst 563/2016
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0075363
    ZFPPIPP člen 97, 118, 320, 320/1, 320/1-2.
    razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - izterjava terjatev
    Izterjava terjatev stečajnega dolžnika je ena izmed glavnih nalog upravitelja. Upravitelj je zato terjatve dolžnika dolžan izterjevati, ne glede na to, v kakšnem razmerju je stečajni dolžnik s svojimi dolžniki. Pri tem prosto izbira sredstva, ki so mu na razpolago za čim hitrejšo izterjavo terjatev. Med drugim se lahko posluži tudi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom.
  • 33.
    VSL sodba II Cp 1414/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085030
    ZPP člen 254, 254/2, 254/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-4.
    premoženjska škoda – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – nepravilna izpolnitev zakupne pogodbe – vrtnarska pridelava na zakupljenem zemljišču – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde – zaslišanje sestavljalca izvenpravdnega mnenja – strokovni pomočnik ob zaslišanju sodnega izvedenca – postavitev novega izvedenca – odločitev o stroških postopka – potrebnost pripravljalnih vlog
    Dokazno breme za višino nastale škode je na tožniku, ki mora izkazati, da bi na zakupljenih zemljiščih lahko ustvaril ustrezne pogoje za dosego dobička. To velja tudi glede namakanja.

    Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik sploh ni izkazal, da bi opravil investicije v zakupljeno zemljišče z namakanjem in postavitvijo rastlinjakov, tudi o škodi zaradi opustitve te investicije, ki bi omogočala večji pridelek, ni mogoče govoriti.
  • 34.
    VSL sodba I Cp 1854/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0085067
    ZTLR člen 28, 28/2, 29. SPZ člen 43.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – predmet priposestvovanja – dobroverna in zakonita posest – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – sklep o dedovanje – pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe
    Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da so bili tožnikovi pravni predniki dobroverni lastniški posestniki celotne nepremičnine. Toženka ne more izpodbiti dobre vere tožnika in njegovih pravnih prednikov s sklicevanjem na določila kupoprodajnih pogodb in sklepa o dedovanju ter s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje.
  • 35.
    VSL sodba II Cp 1420/2016
    31.8.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0085028
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/3, 39/4, 76, 76/1. ZIZ člen 49, 49/1, 83, 83/1, 84, 84/2.
    odškodninska odgovornost izvršitelja – oprava izvršilnih dejanj – prodaja stvari – sporno lastništvo zarubljenih predmetov – ugovor tretjega – predlog za odlog izvršbe – skrbnost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka
    Po seznanitvi s tem, da je sodišče zavrnilo tožničin ugovor, torej ni bilo več razloga, da bi ti tožničini ugovori zaustavili delo izvršitelja. To bi lahko pomenilo le kasnejše obvestilo sodišča, ki bi temeljilo na predlogu za odlog izvršbe. A zanesljiva je ugotovitev, da je sodišče toženca pozvalo k temu, da z dejanji počaka, že po opravljeni prodaji.
  • 36.
    VSL sklep V Cpg 678/2016
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
    VSL0078074
    ZPOmK-1 člen 9, 27, 36, 36/1, 37, 37/1, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK člen 10, 44. ZPP člen 11, 11/1, 226, 226/1, 226/3, 394, 394-10. OZ člen 131, 164. ZVK člen 62, 62/2.
    obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost - pravni temelj za odgovornost - zloraba prevladujočega položaja - vezanost civilnega sodišča na odločbo avk
    Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku.

    Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku.

    Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz.

    Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je zlorabil prevladujoči položaj. Več dejanj skupaj vzeto pomenijo eno ravnanje zlorabe prevladujočega položaja.

    Civilno sodišče je vezano le na pravnomočno odločbo in le glede ugotovitve obstoja kršitve. Vezano je torej glede obstoja posameznih konkurenčnoomejevalnih dejanj in glede pravne presoje, da ravnanja pomenijo kršitev.
  • 37.
    VSL sodba I Cp 909/2016
    31.8.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0081596
    SPZ člen 217.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – poizvedovalna dolžnost
    Tožniki so priposestvovali sporno služnost, saj so jo nemoteno izvajali več kot 20 let, ne da bi jim kdo oporekal.
  • 38.
    VSL sodba IV Cp 2097/2016
    31.8.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0060340
    ZZZDR člen 105, 106, 129, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
    razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev stikov – določitev preživnine – bipolarna motnja – preteklo bolezensko stanje starša – začetek plačevanja preživnine
    Kljub temu, da sta dva strokovnjaka (izvedenka psihološke stroke in izvedenec psihiater) v postopku ugotovila, da je toženka v celoti sposobna kvalitetno poskrbeti za otroka, tožnik ves čas izpostavlja njeno zdravstveno stanje ter ji očita, da za otroka ni sposobna skrbeti. Niz očitkov, ki jih je podal tekom postopka, se je izkazal za neutemeljenega.
  • 39.
    VSL sklep Cst 546/2016
    31.8.2016
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0085564
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 35, 36, 97, 139, 139/1, 139/1-1, 232, 232/3, 234, 234/1, 234/4, 239, 239/1, 239/1-1. ZGD-1 člen 32, 32/2.
    predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka – nedovoljena pritožba dolžnika – zastopanje pravne osebe – upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka – predlaganje začetka stečajnega brez izvedbe postopka po 35. členu in naslednjih ZFPPIPP – pritožba družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti dolžnika – kontradiktornost šele v pritožbenem postopku – pravica do izjave
    Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.

    Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija.
  • 40.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1706/2015
    31.8.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0085554
    ZPP člen 243. OZ člen 190, 642, 642/2, 729, 737, 747.
    izvedensko mnenje – odstop od izvedenskega mnenja – obstoj pravnega temelja – neupravičena pridobitev – plačilo stroškov skladiščenja – podjemna pogodba – skladiščna pogodba – shranjevalna pogodba – odplačen namen
    Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.

    Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.

    Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika

    je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.

    Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski

    subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 21
  • >
  • >>