podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085029
ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
kršitev blagovne znamke – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – figurativna blagovna znamka – uporaba znamke – razlikovalni znak – razlikovalni učinek – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Besedi imata tudi pri kombinaciji besed radio ROCK in ROCK radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zveze na trgu radijskih postaj zato ne more ustvariti nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed Radio in ROCK v figurativni znamki, tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti dve besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi toženki na trgu medijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalen učinek.
Ker beseda rock predstavlja le enega od elementov blagovne/storitvene znamke tožeče stranke, pritožbenemu stališču, iz katerega izhaja, da registrirani znamki hkrati varujeta tudi besedo rock, ni mogoče slediti. Glede na navedeno za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži pritožbena navedba, da poslušalci zamenjujejo programe tožeče stranke in toženih strank.
SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – stroški obratovanja – stroški opominjanja in pozivov za plačilo prispevka v rezervni sklad – napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedopusten pritožbeni razlog – izvedba naroka
Navedbe tožene stranke o dokaznem bremenu, ki naj bi ga sodišče prve stopnje napačno uporabilo, predstavljajo uveljavljanje relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0079606
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
trditveno in dokazno breme - dokazne listine - računi - specifikacija računov - storitve - cena - količina - izpodbijanje dejstev, vsebovanih v računih - domneva priznanja nezanikanih dejstev - ugovarjanje računom - zasebna listina - načelo proste presoje dokazov - reklamacija - trditveno breme glede ugovorov
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. To sicer ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računom, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani, v obravnavanem primeru torej na strani tožene stranke.
Račun je poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP, kar je v konkretnem primeru tudi storilo ter se do ugovorov tožene stranke jasno, pravilno in razumljivo opredelilo. Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj zaradi odsotnosti reklamacije vtoževanih računov štelo, da je tožena stranka posamezne postavke po računih tudi priznala. Bistvo izpodbijane odločitve je namreč v tem, da tožena stranka ni zmogla trditvenega oziroma dokaznega bremena glede ugovorov, ki jih je postavila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085042
ZPP člen 199.
pogodba o prevzemu terjatve – odstop terjatve v izterjavo namesto plačila dolga – fiktivnost pogodbe o prevzemu terjatve – stranska intervencija – intervencijski interes – pravni interes – ekonomski interes
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Sam ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060292
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka – smrt stranke po poteku roka za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo – skupno premoženje zakoncev – deleži zakoncev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – razlika v vrednosti hiše pred in po obnovi – črna gradnja – strošek legalizacije nepremičnine – materialno procesno vodstvo – sprememba nahajališča delnic
Razlika v vrednosti hiše pred začetkom obnove in po obnovi predstavlja skupno premoženje.
Prvo sodišče je napačno zmanjšalo vrednost nepremičnine na račun dejstva, da je bila hiša obnovljena brez gradbenega dovoljenja. Tržna vrednost nepremičnine bi bila manjša zaradi nelegalne gradnje le v primeru, da bi se nepremičnina prodajala ali bi bil v teku postopek legalizacije. Dejansko bo (ali tudi ne) vprašanje sporne gradnje aktualno kasneje, pri eventuelni prodaji. Povedano pomeni, da je prvo sodišče strošek, ki bo nastal, če bo sprožen postopek legalizacije objekta, upoštevalo neutemeljeno (preuranjeno).
Slediti je pritožbi, da je sodišče zahtevek na ugotovitev, da so delnice X skupno premoženje, zavrnilo neupravičeno, in to iz razloga, da tožnica zahtevka ni ustrezno prilagodila (delnice niso več na KDD, ampak na računu pri F. F. d.d.). Po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče moralo tožnico opozoriti na napačno formulacijo zahtevka ali pa le odločiti, da v skupno premoženje sodi tudi 200 delnic X, brez navedbe, kje se te nahajajo.
nepravočasno plačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ZST-1
Tožnik v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je zamudil rok za plačilo sodne takse, zato sodišče prve stopnje njegovega predloga utemeljeno ni presojalo po določilih ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, temveč zgolj po določilu ZST-1.
zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje stranke – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnica ne nasprotuje ugotovi prvostopenjskega sodišča, da je v zadnjem tromesečju (marec, april in maj 2016) prejela plačo v višini 2.063,93 EUR neto mesečno. Pritožbeno sodišče soglaša, da tak gmotni položaj omogoča plačilo 195,00 EUR sodne takse in sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja, zaradi plačila ne bodo znatno zmanjšana.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
To pravilo temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
neplačevanje preživnine – trajajoče kaznivo dejanje – čas izvršitve – zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – priznanje krivde – modifikacija obtožnega predloga po sprejetem priznanju – prekoračitev obtožbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – znesek posebnega pogoja v pogojni obsodbi – premoženjskopravni zahtevek – izvršilni naslov – napotitev na pravdo
Pri kaznivem dejanju neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 gre za trajajoče kaznivo dejanje. Čas izvršitve oziroma dokončanja trajajočega kaznivega dejanja je trenutek, ko vzpostavljeno protipravno stanje preneha, šele takrat pa začne teči zastaranje kazenskega pregona.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega po obtožnem predlogu, ki je bil modificiran po že sprejetem priznanju krivde, je v modificiranem delu prekoračilo obtožbo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
ZIZ člen 9, 9/7. ZPP člen 133, 142, 142/4, 224, 224/4, 287.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - pogoji za nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - informativni dokaz
Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.