zvin vratne hrbtenice – odlomek trnastega odrastka petega vratnega vretenca – udarnina glave – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega strahu je samo intenziven, dalj časa trajajoči strah, kadar pa je primarni strah kratkotrajen, je lahko podlaga za prisojo odškodnine samo v primerih, kadar je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave o odpovedi dedovanju
Pozneje najdena zapuščina se med dediče (pritožnica to ni zaradi odpovedi dedovanju) razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dedno pravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
tožba zaradi motenja posesti – izguba posesti – opustitev posesti
Dejstva, da je zaradi toženčevega nasprotovanja tožnik posest izvajal defenzivno, se izogibal spopadom, ni izvajal piknikov, ni mogoče okvalificirati kot opustitve posesti. V takih okoliščinah, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati posesti, se posest ne izgubi.
priposestvovanje služnosti poti – širina poti – prekoračitev zahtevka – uporaba služnostne poti do preklica – dogovor o vzajemni uporabi poti – razširitev služnosti – kmetijski stroji
Do očitane prekoračitve zahtevka ni prišlo, saj pojem „kmetijski stroji“ vsebuje tudi traktorske priključke in prikolice.
Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081216
ZFPPIPP člen 172, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 273, 273/3, 273/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – factoring – subjektivni pogoj izpodbijanja – običajen način izpolnitve – običajna zamuda – sodbe ni mogoče preizkusiti – nasprotje v razlogih sodbe – drugi sodnik
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je „pravno naravo celovite transakcije, v kateri je sicer sodelovala tudi finančna institucija, z vidika sodelovanja tistih kompenzacijskih udeležencev, ki so imeli medsebojne neizpolnjene obveznosti iz vseupoštevajočega vidika, potrebno šteti za pravno dejanje verižnega pobota z elementi odstopa terjatve (faktoringa).“ Ni pa pojasnilo, kakšne medsebojne pravice in obveznosti so bile vzpostavljene v pogodbenem razmerju med toženo stranko in družbo A. d. o. o. in katere terjatve iz tega razmerja ter na kakšen način so se zapirale z verižno kompenzacijo. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Le-ta pa je podana tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je treba v konkretni zadevi plačilo z zamudo šteti kot običajen rok oziroma dogovorjeno daljši rok izpolnitve obveznosti. V izpodbijani sodbi namreč ni razlogov o tem, kakšna naj bi bila ta običajna zamuda.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pritožba proti sklepu - pravica do odgovora na pritožbo - vročitev pritožbe - načelo kontradiktornosti - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - čas uvedbe postopka - mikro družba - zloraba postopka prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - obstoj terjatev
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti je meritoren sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica do odgovora na pritožbo.
Nastop pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave nima nobenega vpliva na čas uvedbe postopka, oz. povedano drugače, dejstvo, da pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastopijo dan kasneje, ne pomeni, da se šteje, da je bil postopek uveden naslednji dan po vložitvi predloga.
Ker sta pritožnika navedla dovolj konkretnih dejstev, ki vzbujajo sum v verodostojnost terjatve največjega dolžnikovega upnika, ki bi sam lahko izglasoval poenostavljeno prisilno poravnavo; ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh sumov ni niti zanikal in se je skliceval le na zakon, ki sodišču ne dopušča preverjati terjatev, kar je očitno (vendar zmotno) razumel kot svojo pravico, da mu zakon pač omogoča "prijavljati" kakršnekoli, tudi fiktivne terjatve; ker v obravnavanem primeru tudi druga varovalka iz 2. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP objektivno ne nudi zadovoljivega varstva pred morebitno zlorabo, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine tudi v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi oškodovanja upnikov in za ta namen zahtevati od dolžnika, da izkaže obstoj spornih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074820
OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2. ZPP člen 8.
podjemna pogodba – notifikacija napak – rok za grajanje napak – oblika obvestila o napaki – dokazno breme
Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1, 39/3, 39/4, 76, 76/1. ZIZ člen 49, 49/1, 83, 83/1, 84, 84/2.
odškodninska odgovornost izvršitelja – oprava izvršilnih dejanj – prodaja stvari – sporno lastništvo zarubljenih predmetov – ugovor tretjega – predlog za odlog izvršbe – skrbnost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka
Po seznanitvi s tem, da je sodišče zavrnilo tožničin ugovor, torej ni bilo več razloga, da bi ti tožničini ugovori zaustavili delo izvršitelja. To bi lahko pomenilo le kasnejše obvestilo sodišča, ki bi temeljilo na predlogu za odlog izvršbe. A zanesljiva je ugotovitev, da je sodišče toženca pozvalo k temu, da z dejanji počaka, že po opravljeni prodaji.
Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po ustavitvi oziroma zaključku izvršilnega postopka, zaradi česar je dejstvo, da predmetni izvršilni postopek v trenutku priglasitve stroškov še ni bil končan, pravno nepomembno. Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je potrebno povračilo stroškov zahtevati takoj, pri čemer pravni standard takojšnje priglasitve večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina.
dovoljenost pritožbe - subjekt vpisa - pravica udeleženca - na zakonu temelječ interes - zakoniti zastopnik predlagatelja vpisa - pravni interes za pritožbo - ekonomski interes
V pritožbenih razlogih je bil zatrjevan pravni interes nekdanjega predsednika uprave in ne pritožnika, to je člana združenja I. d. o. o. Pritožbe pa ni vložil nekdanji predsednik uprave, ampak član združenja. Slednji ni pojasnil, v čem bi bile prizadete njegove pravne koristi kot člana združenja. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati dejstvo, da je direktor pritožnika I. E., ki je kot družba z omejeno odgovornostjo samostojna pravna oseba, isti kot nekdanji predsednik uprave subjekta vpisa.
predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka – nedovoljena pritožba dolžnika – zastopanje pravne osebe – upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka – predlaganje začetka stečajnega brez izvedbe postopka po 35. členu in naslednjih ZFPPIPP – pritožba družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti dolžnika – kontradiktornost šele v pritožbenem postopku – pravica do izjave
Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.
Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085068
OZ člen 171, 171/1, 179. ZNPPol člen 16. ZPP člen 151, 151/1. ZBPP člen 11. ZOdvT tarifna številka 2200.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države za delo policista – ugriz policijskega psa – beg oškodovanca – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti –odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – nagrada za postopek – brezplačna pravna pomoč
Čeprav ne najbolj običajna oziroma pogosta posledica
, pa je bil ugriz psa zagotovo objektivno predvidljiva posledica tožnikovega ravnanja (beg pred policisti) oziroma nadaljnje tožnikove opustitve (neodziv na poziv policistov), kar pomeni, da je v skladu s teorijo adekvatnosti moč vzpostaviti pravnorelevantno vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka.
delitev solastnine – civilna delitev – fizična delitev – fizična delitev s poplačilom razlik – vlaganja v stavbo – sprememba solastne stvari – izredno upravljanje – soglasje vseh solastnikov
Če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja. Vlaganja v stavbo, kakršna bi bila potrebna, namreč pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov. Ker soglasja v konkretnem primeru ni, to pomeni, da hiša ni fizično deljiva.
OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.
Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085029
ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0077531
ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 38, 38/5. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – nagrada za narok – enkratno plačilo nagrade za narok
ZOdvT je uvedel sistem plačila ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo. Narok(e) v postopku ugotavljanja seznama dolžnikovega premoženja je šteti kot isto zadevo, zato že priznana nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.