ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085806
OZ člen 45. ZPP člen 87, 87/3, 260, 260/2, 263.
leasing – asignacija – pridržek lastninske pravice – razveljavitev pogodbe – napake volje – grožnja – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zaslišanje prokurista – konkretiziranje pritožbenih razlogov – pripoznava dolga – ugovor zastaranja
Prokurist toženca je v postopku lahko zaslišan le kot priča (medtem ko je zakoniti zastopnik lahko zaslišan kot stranka v postopku), ne pa kot stranka. Z navedeno kršitvijo je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določbe drugega odstavka 260. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost sodbe v ničemer ni vplivala. Poleg tega veljajo določbe o dokazovanju s pričami tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank, če ni za zaslišanje strank drugače določeno.
Pritožnik mora v pritožbi konkretizirano navesti pritožbene razloge in se tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe in dokazna stališča v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/2-3(2), 50. OZ člen 395.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - razlika med trajnejšo nelikvidnostjo in prezadolženostjo - razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - solidarna obveznost
Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali plačilno nesposoben. Trajneje nelikviden je takrat, kadar v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, plačilno nesposoben pa je, če je prezadolžen. Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za plačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, torej ali nastop trajnejše nelikvidnosti ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
odločitev o stroških postopka – upravičenost do povrnitve stroškov za odvetnika – posvet s stranko in pregled dokumentacije – sprejem pooblastila s strani odvetnika – procesno dejanje – podaja soglasja k umiku tožbe
Stranka ima pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblasti odvetnika. Že sprejem pooblastila predvideva seznanitev odvetnika z zadevo ter posvet, nenazadnje pa je odvetniška družba po prejemu pooblastila v postopku opravila procesno dejanje s tem, ko je privolila v umik tožbe, zato teh stroškov nikakor ni mogoče šteti kot nesmotrne stroške.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - solidarna obveznost dolžnika - izvršilni postopek za poplačilo upnikove terjatve - zavarovanje terjatve
Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069174
ZIZ člen 55, 55/1. OZ člen 233, 233/2. SPZ člen 192 – 200, 196, 196/2, 199, 199/2. ZPP člen 212.
zemljiški dolg – neakcesornost – zavarovalni zemljiški dolg – odstop od pogodbe – zemljiško pismo – izvršilni naslov – razlogi za ugovor
Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.
Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
Zgolj premoženjska kazniva dejanja, kolikor ne gre za težja dejanja, praviloma ne odtehtajo posega v osebno svobodo, vendar pa se v obravnavani zadevi obdolžencem očita, da naj bi si protipravno prilastili stvari v skupni vrednosti nekaj čez 90.000,00 EUR, to je v višini, ki bistveno posega v premoženjske pravice posameznika, zaradi česar ni moč trditi, da pripor ni sorazmeren teži kaznivega dejanja.
Tožnica ni dokazala, da bi ji toženca povzročila pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo odločitev v zvezi s pljunkom, in sicer da je toženec pljunil (le) proti tožnici, kar pa zlasti glede na okoliščine vzajemnega verbalnega in neverbalnega obračunavanje ni doseglo stopnje protipravno povzročene pravno priznane škode, ki bi glede na okoliščine terjala pravično denarno odškodnino kot zadoščenje.
Pravno relevantno vzročno zvezo v konkretnem primeru predstavlja vzročna zveza med opustitvijo potrebnega varstva in nadzorstva imetnika psa, torej toženca, in škodnim dogodkom ter tožniku nastalo škodo.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 106, 106/1, 129, 131c.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – stiki – varstvo in vzgoja otrok – neformalni razgovor – seznanitev strank z vsebino razgovora – preživnina – določitev preživnine – preživninske zmožnosti pravdnih strank – podatki iz uradnih evidenc – višina plače – način življenja
Stališče teorije je, da posebna narava postopka, kot je obravnavani, narekuje izjemno omejitev pravic strank, da se seznanijo s pisnim gradivom in da bi bilo treba de lege ferenda določiti, da vsebina razgovora ne smela biti predstavljena niti v sodbi. Enotno doktrirano stališče je, da je treba otroka zaščititi pred občutkom, da je s svojimi izjavami direktno vplival na to, komu ga bo sodišče dodelilo.
V slovenski sodni praksi je običajno, da podatki iz uradnih evidenc ne izkazujejo realne dejanske preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev. Tudi v toženčevem primeru je sodišče ugotovilo obstoj dejstev, ki indicirajo na višje prihodke, kot jih izkazuje. Če je toženčeva zatrjevana plača enaka povprečni mesečni neto plači v državi, pa to nikakor ne velja za način njegovega življenja. Toženec si namreč lahko privošči redno letno smučanje v tujini, ukvarjanje z mnogimi dragimi športnimi aktivnostmi, je solastnik mobilne hiške na otoku Pagu, lastnik motornega čolna, avtomobila znamke Porsche, uporablja službene avtomobile in je, kot zatrjuje, tudi skupni lastnik hiše (v velikosti preko 300 m2), v kateri prebiva tožnica. Čeprav torej sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti eksaktnih podatkov o tožnikovih mesečnih prejemkih, pa navedene okoliščine in toženčev način življenja izkazujejo, da te presegajo zatrjevani mesečni dohodek 1.150,00 EUR in da so njegove preživninske zmožnosti višje od zatrjevanih predvsem pa višje od tožničinih.
Sodna odločitev se nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe. Dejstev, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo, sodišče tudi ni moglo upoštevati, zato ta tudi niso mogla pogojevati nepravilnosti sodbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 404, 407, 407/4. KZ-1 člen 82.
osebni stečaj – ustavitev postopka odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – novela ZFPPIPP-G – namen odpusta obveznosti
Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084774
ZPP člen 13, 319, 319/2.
nedopustnost izvršbe – predhodno vprašanje – ugovor res iudicata – skupno premoženje – vlaganja zakoncev v posebno premoženje zakonca – nova stvar
Izvedenec lahko ugotavlja le posamezna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa mora na podlagi tako ugotovljenih dejstev narediti materialnopravne zaključke, kamor sodi tudi vprašanje, ali so bila vlaganja v nepremičnino tako obsežna, da imajo stvarnopravne učinke.
Stvarnopravni učinki nastopijo, če sta se zaradi vlaganj stanje in vrednost nepremičnine (objekta) toliko spremenila, da se je dejansko spremenila njena identiteta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
trditvena podlaga tožbe – uporabnina – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – vzrok za izselitev – izselitev zaradi nevzdržnih razmer – psihično in fizično nasilje – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – dokazna ocena – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je takoj po razvezi zahtevala razdružitev skupnega premoženja. Iz tožbe sledi, da v pravdi ne trdi, da bi se izselila zaradi enega dogodka oziroma nasilja tik pred izselitvijo. Tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil en sam dogodek tik pred izselitvijo. Sodišče verjame tožnici, da je zapustila sporno hišo zaradi nevzdržnih razmer oziroma nasilja toženca, in sicer fizičnega in psihičnega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - organizacijski razlog
Stroški dela v poslovni enoti tožene stranke, v kateri je bil zaposlen tudi tožnik, so presegli predvidene stroške, nad toženo o stranko pa je bil že v letu 2014 zaradi možnosti nastanka insolventnosti uveden postopek preventivnega prestrukturiranja. Tožena stranka se je zato odločila za reorganizacijo in je zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu mesar v poslovni enoti, v kateri je bil zaposlen tožnik. Tožnikove delovne naloge pa je razporedila med ostale zaposlene na delovnem mestu mesar v tej poslovni enoti, zato je tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. To pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alini prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - žalitev - žaljiva izjava
Tožena stranka je tožnici podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem ji je očitala, da je v telefonskem pogovoru s svojim nadrejenim žaljivo in skrajno nedostojno opisala njeno sodelovanje s sodelavko in izjavila: „Ta pička ne zna excella in jaz je ne bom učila.“ Sporne izjave tožnica ni izrekla v žaljivem kontekstu. Takšna izjava ne predstavlja kršitve določb ZDR-1, notranjih aktov delodajalca (Pravilnika o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledice oziroma Pravilnika o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavcev) ali tožničine pogodbe o zaposlitvi, predvsem zato, ker je šlo za enkratni dogodek, ker izjava ni bila izrečena neposredno sodelavki niti z njo sodelavka ali drugi delavci niso bili seznanjeni in ker ni imela nikakršnih posledic na odnos s sodelavko ali tožničinim nadrejenim ali na doseganje delovnih rezultatov tožene stranke. Očitane kršitve iz opozorila niso podane, zato ni bila izpolnjena predpostavka za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delovnega razmerja - zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega - neizrabljen letni dopust
Po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 preneha delovno razmerje delavcu z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo, ne glede na to, ali za polni ali za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila na dan izteka odpovednega roka sposobna za delo 4 ure, zato ji je z iztekom odpovednega roka pravilno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Za vrnitev na delo se šteje tudi primer, ko se tožnici začasna nezmožnost za delo spremeni v delovno zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila dolžna delati 4 ure na dan, to pomeni, da je vrnitev na delo, čeprav le za 4 ure, tisti trenutek, ko je tožnici lahko prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne, ko je bila tožnica zmožna za delo za polni delovni čas in za izplačilo nadomestila plače za to obdobje.
Ker tožnica po lastni volji ni koristila letnega dopusta in zanj ni zaprosila, ni upravičena do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2014, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 38, 38/5, 273. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 20, 20/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja - potrebnost za konkretno izvršbo
Izvršba se začne opravljati že pred pravnomočnostjo sklepa, torej dejstvo, da je bila upničina terjatev v celoti poplačana pred pravnomočnostjo, ne pomeni nujno, da so bili vsi stroški premičninske izvršbe nepotrebni. Izvršba se opravlja vse do dokončnega poplačila upnika z vsemi dovoljenimi sredstvi.
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, takoj vpisati v evidenco izvršilnih zadev (saj s tem zagotovi vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj), in se mora z zadevo preden začne opravljati neposredna dejanja izvršbe seznaniti.